Sobota, 13 avgust 2022
Iskanje

Pomniki prve svetovne vojne

Predavanje na Gradu Kromberk

4. jun. 2022 | 10:41
Dark Theme

V predavalnici Gradu Kromberk je nedavno potekalo zanimivo predavanje o spomenikih 1. svetovne vojne v Sloveniji. Priznani predavatelj in velik poznavalec dogodkov iz vojnih časov pred stoletjem, dr. Marko Štepec, je v naše kraje prišel na povabilo Goriškega muzeja, ki na kromberškem gradu ob torkih postreže s predavanji, projekcijami in debatnimi večeri na najrazličnejše teme.

Večer je uvedel kustos Goriškega muzeja Marko Klavora, ki je Štepca postavil med zgodovinske raziskovalce, ki so med najbolj zaslužnimi, da je širša javnost spoznala tudi manj znane zadeve iz tistih krutih vojnih in tudi povojnih let. Med te spadajo tudi obeležja, spomeniki in nagrobni kamni, ki so jih v raznih krajih Slovenije postavljali med in po vojni. V svojem predavanju se je Štepec osredotočil na spomenike, ki so nastajali v zaledju fronte, to se pravi daleč od soških bojišč. Pojasnil je, da so ozemlja v Posočju po vojni prišla pod Italijo, tako da novo nastala Država SHS in nato Kraljevina Jugoslavija nista imeli nikakršnega vpliva pri ohranjanju teh obeležij na nekdanji fronti. V preostali Sloveniji pa so tudi postavljali spomenike in table v spomin na padle slovenske vojake. Kot je povedal predavatelj, se je skrb za ohranjanje spomina na padle pojavila že v času vojne in dodal, da je načrte o načinih ohranjanja spomina in osmišljanja velikega števila mrtvih na bojiščih preprečil razpad Avstro-Ogrske in spremenjeni odnos do njenih vrednot. V novo nastali kraljevini SHS pa je bil odnos do teh zadev nadvse nasprotujoč, kajti Slovenci in Hrvatje so se borili v avstro-ogrski uniformi, Srbi pa so bili z njimi v vojni. Kljub vsemu, je izpostavil Štepec, je v obdobju med obema svetovnima vojnama v Sloveniji nastal obsežen spomeniški fond, ki so ga ustvarili znani arhitekti, kiparji in kamnoseške delavnice in v katerem lahko prepoznavamo različne slogovne vplive in lokalne posebnosti.V letih po vojni in razpadu avstro-ogrske monarhije se je dogajalo, da so v Ljubljani in drugih slovenskih mestih začeli podirati spomenike in odstranjevati obeležja namenjena pomembnim avstrijskim vojskovodjem. V Ljubljani so npr. že leta 1919 odstranili kip cesarja Franca Jožefa in na njegov podstavek namestili kip jezikoslovca Franca Miklošiča. V istem času so izpred muzeja v Tivoliju odstranili tudi kip znanega generala Johana Josepha Radetzkega. Kip so ponovno postavili na svoje mesto pred letom dni, žal samo z originalnimi nemškimi napisi.Kot se to vedno dogaja, so tudi takratnim postavitvam botrovale politične razmere. Ploščam z imeni padlih Slovencev so često dodali tudi kip vojaka, ki pa je po opremi (zlasti čeladi) bolj spominjal na srbskega kot pa avstro-ogrskega vojaka. Predavatelj je opomnil, da je v 1. svetovni vojni padlo kakih 36.000 Slovencev, večinoma v Galiciji, kjer so tudi pokopani. Na mnogih slovenskih pokopališčih pa se nahajajo spominske plošče z imeni umrlih vojakov.

Na koncu predavanja se je Marko Štepec zahvalil zamejskim Slovencem, ker so v Doberdobu postavili lepo obeležje v spomin na stotine slovenskih fantov, ki so padli na tistem bojišču. Ta spomenik je deležen velike pozornosti slovenskih obiskovalcev in državnih ustanov.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava