Potrebujemo jezikovno strategijo

Slovenska šola in učenje slovenščine bosta osrednji temi srečanja, ki bo jutri, 28. novembra, ob 17.30 v Dijaškem domu v Gorici. Dogodek prireja Dijaški dom v sodelovanju s Slorijem, namenjen pa je v prvi vrsti staršem (predvsem tistim, ki slovenščine ne obvladajo), a tudi vzgojiteljem, učiteljem, trenerjem, torej vsem, ki so s problematiko usvajanja jezika v vsakodnevnem, neposrednem stiku. Navzoče bosta nagovorili psihologinja in psihoterapevtka Susanna Pertot ter jezikoslovka in raziskovalka pri Sloriju Matejka Grgič. O stanju slovenščine med osnovnošolci in nižješolci na slovenskih šolah in potrebi po strokovnem pristopu do usvajanja jezika smo se pogovorili s Kristino Knez, ravnateljico Dijaškega doma.

Začniva pri učencih Dijaškega doma: kakšna je sestava populacije?

Gre seveda za odraz šol. Približno 30 odstotkov učencev izhaja iz družin, kjer oba starša govorita slovensko, približno isti odstotek je otrok, ki prihajajo iz ne-slovenskega oz. italijanskega družinskega okolja, 40 odstotkov otrok pa je iz mešanih zakonov, torej tistih, kjer eden starš obvlada slovenščino, drugi pa ne. V primerjavi, recimo, z 20 leti od tega, so se razmere precej spremenile, saj je danes skoraj nemogoče pričakovati, da se bo otrok lahko slovenščine naučil izključno iz šolskega in družbenega okolja. Zaradi tega je izredno pomembno, da imamo izdelano jezikovno strategijo, ki mora temeljiti na strokovni podlagi in ne sme biti omejena le na šolsko področje.

Več lahko preberete v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.