Torek, 31 marec 2020
Iskanje

Prilagajajo se potrebam učencev, velik problem je povezava

Pogovorili smo se s štirimi ravnatelji slovenskih šol na Goriškem od vrtcev do višjih srednjih šol

Gorica |
25. mar. 2020 | 7:04
Dark Theme

Klopi v šolskih poslopjih na Goriškem samevajo že štiri tedne, »virtualne« učilnice pa so polne. Od vrtca do višje srednje šole se na goriških ravnateljstvih vsi spopadajo z učenjem na daljavo. Pri ravnateljih slovenskih šol smo preverili, kako poteka šolanje preko računalniškega omrežja.

»Za večstopenjske šole je to bistveno večji izziv kot za višje srednje šole, ki so veliko bolj opremljene in lahko računajo na tehnike. Naši otroci, denimo, nimajo elektronskih naslovov, saj so za to premladi,« takoj pojasni ravnateljica Večstopenjske šole Gorica Elisabetta Kovic, ki pa dodaja, da so »kljub vsemu skoraj vsi učitelji hitro pristopili k novemu načinu dela, tudi tisti, ki se jim ni zdelo, da so za to pripravljeni«. Kako si učitelji dejansko organizirajo delo, kako komunicirajo s starši, Kovičeva takole razlaga: »Na začetku smo uporabljali sistem Spaggiari, preko katerega lahko učitelji nalagajo gradivo za učence. Ko je postalo jasno, da bodo ukrepi dolgotrajni, smo uvedli uporabo platforme Edmodo, ki je dvosmerna, saj učencem oz. staršem omogoča, da se učiteljem odzivajo. Za nižješolce, kjer so razredi zelo številni, profesorji snemajo učne ure in jih nato posredujejo učencem: ti jim lahko na ta način večkrat prisluhnejo,« pravi ravnateljica. »Zdaj pa je potrebno vse to še dodatno nadgraditi. Po več tednih prakse vemo, kaj lahko naredimo s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, potrebujemo pa solidne, energične investicije, s katerimi lahko storimo še dodaten korak,« dodaja Elisabetta Kovic.

Tudi v doberdobskem ravnateljstvu, ki ga vodi Sonja Klanjšček, se didaktika na daljavo seveda spreminja glede na starostno stopnjo: »Na ravni vrtca gre gradivo skozi predstavnika staršev, ki ga nato posreduje ostalim staršem. Vzgojiteljice pripravljajo pozdrave, kratke nagovore, posredovale pa so tudi razne spletne povezave, kjer lahko starši najdejo pravljice, pesmi v slovenščini, jezikovne igre ... Trudimo se, da vzdržujemo čustvene stike, a obenem skrbimo za gojenje jezika, kar je posebej pomembno za družine, kjer slovenščina ni pogovorni jezik,« razlaga Klanjščkova. »Na osnovni šoli učitelji uporabljajo elektronsko pošto ali platformo Spaggiari in na ta način posredujejo gradivo. Na nižji srednji šoli pa smo prešli na uporabo platforme Edmodo: profesorji pošiljajo gradivo, razlage, naloge, otroci jih nato spišejo in vračajo,« dodaja Klanjščkova. Ta izkušnja je za vse pomemben izziv: »Družine prosimo, naj imajo potrpljenje, saj so nove razmere težke tudi za nas. Vemo pa, da so tudi oni pod velikim pritiskom, saj na starše sedaj pada delo, ki je bilo prej v domeni šole,« zaključuje ravnateljica doberdobskega ravnateljstva.

V višješolskem središču v Puccinijevi ulici je šolska skupnost bila nekoliko bolj pripravljena na revolucionarni prehod iz šolskih prešel v virtualne učilnice. »Naša spletna infrastruktura je bila že nastavljena, vsi dijaki in profesorji imajo svoj elektronski naslov. V prvem tednu so se profesorji nekako uvedli v orodje, nato smo skušali razumeti, kakšna je odzivnost dijakov, kje so težave itd,« pravi ravnatelj liceja Gregorčič-Trubar Peter Černic. »Največji problem je t.i. digital divide, torej dejstvo, da nimajo vsi take internetne povezave, ki jim omogoča, da sledijo lekcijam na optimalen način. Zaradi tega moramo ustrezno kalibrirati sinhrono in asinhrono didaktiko,« pravi Černic. V prvo, razlaga še ravnatelj, spadajo »videolekcije v neposrednem prenosu; lekcije, kjer se prenaša samo glas; klepetalnice, kjer lahko vsi istočasno berejo in sodelujejo. V asinhrono didaktiko pa spadajo snemane videolekcije in strukturirano posredovanje gradiva in nalog, ki jih dijaki nato obdelajo,« razlaga Černic. »Treba je razumeti, da problem ni samo tehnični: novim razmeram je treba prilagoditi načrtovanje, delovne navade, mehanizme. Učne načrte bo potrebno naravnati na novo. Dodaten izziv pa je v tem, da ne vemo, do kdaj bo pouk potekal na ta način. Didaktika na daljavo ni nekaj, kar se lahko vzpostavi iz dneva v dan,« utemeljuje Černic.

Z enakimi težavami in nedorečenostmi se seveda soočajo tudi na tehniških zavodih. Ravnateljica Mara Petaros pritrjuje, da so sedanje razmere velik izziv za vse: »Iz tedna v teden pa se izpopolnjujemo, postajamo vedno bolj vešči v novih prijemih.« S pomočjo Googlovih spletnih aplikacij so profesorji tako vzpostavili neke vrste razredni dnevnik: »Vsak profesor vanj zapiše, kdaj bo imel kako lekcijo, rok kake naloge, razne dejavnosti. Imamo 15 koledarjev, enega na razred. Na ta način se skušamo izogibati temu, da so stvari preveč na kupu za dijake,« razlaga ravnateljica. Poskrbeli pa bodo za podporo dijakom v več smislih: »Vzpostavili bomo psihološko službo, ki bo dijakom na razpolago po predhodnem dogovoru. Obenem sem profesorje telovadbe prosila, naj dijakom pripravijo gradivo o tem, kako naj na čim bolj zdrav način preživijo te tedne na domu,« še dodaja Mara Petaros. Dijakom pa vsekakor sledijo: »V glavnem vidijo, da pri lekcijah sodelujejo, so odzivni. Če pa dvakrat ne sodelujejo pri učni uri, to sporočimo tajništvu, ki stopi v stik s starši,« zaključuje ravnateljica tehniških šol.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Kako doma najraje preganjate čas?

17. mar. 2020 | 16:55
Gledam TV
Berem
Rešujem križanke
Kuham in pečem
Pospravljam
Poslušam glasbo
Se posvečam otrokom
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo