Medtem ko se tržiško pristanišče Portorosega postopoma vrača na raven pred začetkom pandemije covida 19, med pristaniškimi delavci ponovno vre. Tokrat ne gre za protest proti covidnemu potrdilu, ki je oktobra zajel številna pristanišča po Italiji in povzročil kar nekaj težav, temveč za vsedržavno stavko pristaniških delavcev, ki je napovedana za petek, 17. decembra. Oklicala so jo državna vodstva sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTrasporti, ki opozarjajo, da velike ladjarske družbe, sicer prave multinacionalke, hočejo skrbeti za natovarjanje in raztovarjanje ladij s svojimi uslužbenci. »V Italiji je to prepovedano, saj sta natovarjanje in raztovarjanje ladij po zakonu v izključni domeni pristaniških delavcev,« poudarja pokrajinski sekretar sindikata FILT-CGIL Saša Čulev, po katerem gre za zelo pomembno vprašanje, saj je povezano z varnostjo in tudi ustreznim plačilom delavcev. Če bi omenjeno storitev prevzele ladjarske družbe, bi bili domači pristaniški delavci oškodovani, saj bi namesto njih za raztovarjanje in natovarjanje ladij skrbelo ladijsko osebje, ki običajno prejema precej nižje plače in je zaposleno s pogodbami iz drugih držav. Vse skupaj je seveda povezano tudi z vprašanjem varnosti, saj bi bilo veliko težje nadzirati in koordinirati delo ladijskega osebja.
Vodstva državnih sindikatov v pismu, ki so ga konec novembra poslala državni vladi in s katerim so napovedala stavko, opozarjajo še na nekaj nerešenih vozlov, med drugim tudi na potrebo, da se pristaniško delo čim prej vključi na seznam težkih in zahtevnih poklicev. Sindikatilisti obenem poudarjajo, da pristanišča po vsej državi po lanskih težavah zaradi pandemije v zadnjih mesecih uspešno poslujejo, zaradi česar ne gre spreminjati ustroja njihovega poslovanja, temveč jim je treba pomagati, da lahko še bolj razvijejo svoj potencial.
Na raven pred začetkom pandemije se vrača tudi tržiško pristanišče, v katerem je zaposlenih približno tristo delavcev. Pristanišče Portorosega po lanskih težavah spet uspešno posluje; v prvih devetih mesecih letošnjega je promet obsegal 2.832.296 ton blaga, kar pomeni 15-odstotni porast glede na enako obdobje lanskega leta. Kar 2.136.788 ton je bilo suhega razsutega tovora, ki je v primerjavi z lanskim letom zabeležil 27-odstotni porast. Z leti je Portorosega postal vodilno italijansko pristanišče, kar se tiče pretovora celuloze. Preko tržiškega pristanišča jo dobavljajo tako papirnici v Štivanu kot tudi vsem ostalim papirnicam po severni Italiji. Na drugem mestu po obsegu pretovora so metalurški proizvodi, katerih promet se je letos povečal za tretjino. V prejšnjih letih so pomembno postavko v poslovanju tržiškega pristanišča predstavljali tudi novi avtomobili, katerih pretovor se je v zadnjih časih zelo znižal. Upad je posledica splošne krize avtomobilskega sektorja, ki trpi zaradi pomanjkanja surovin in polprevodnikov na svetovni ravni.