Prvi koraki k čezmejni gospodarski coni

V čezmejnem goriškem prostoru se na gospodarskem in političnem nivoju že nekaj let omenja projekt čezmejne posebne gospodarske cone, ki bi na skrajni vzhod Italije in zahodno obrobje Slovenije prinesla tako zaželen zagon. Ta bi bil še zlasti dobrodošel zdaj, ko je epidemija novega koronavirusa posegla v že ustaljene tokove čezmejnega življenja in vplivala tudi na ekonomsko situacijo. Letos se v zvezi s tem projektom obetajo pomembni premiki.

Regijska razvojna agencija severne Primorske je namreč v sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) v četrtek oddala prijavo na pobudo b-solutions. Pobuda, ki jo vodi Združenje evropskih obmejnih regij, vseevropsko omrežje za mejne in obmejne regije, javnim organom in čezmejnim strukturam omogoča, da sistematično obravnavajo pravne in upravne mejne ovire ter imajo dostop do posebne tehnične podpore za iskanje rešitev. »Ne vemo namreč točno, katere pravne akte potrebujemo za aktiviranje ekonomske cone. S pomočjo te pobude bi dobili pravnega svetovalca, ki bi nam pomagal poiskati odgovore na ta vprašanja,« je za Primorski dnevnik pojasnil Tomaž Konrad, pomočnik direktorja EZTS GO.

»Ideja o čezmejni posebni ekonomski coni je v tem prostoru prisotna že dalj časa. Študijo izvedljivosti je najprej naredila Občina Gorica, lani pa se je na nas v zvezi s tem obrnilo veliko lokalnih podjetnikov iz pobude Rešimo Goriško. Posebne ekonomske cone v Evropi že obstajajo, ta bi bila prva čezmejna,« dodaja Jasmina Nikić iz Regijske razvojne agencije. Rezultat prvega koraka k vzpostavitvi čezmejne ekonomske cone bi bila torej pravna pomoč, s katero bi dobili študijo izvedljivosti projekta, ki je v tej fazi nujna, saj projekt nastaja na območju dveh držav. Če RRA ne bo uspela na razpisu, bo finance za takšno pravno pomoč zagotovila novogoriška mestna občina. »V nadaljevanju bomo skupaj z Deželo FJK pripravili ekonomsko študijo,« so pojasnili na novogoriški mestni občini.

»Konec aprila bodo vedeli, če smo na razpisu uspeli, konec junija pa pričakujemo, da bi pravnik oz. skupina pravnikov že pripravila ustrezne rešitve in pravne podlage. Potem sledi priprava nacionalnih uredb, ki jih nazadnje potrdi še Evropska komisija,« je nadaljnje korake orisala Nikićeva. Po zaključku zakonodajnega postopka, ki bi bili potrjeni v slovenskem in italijanskem parlamentu, bi sledil podpis bilateralnih sporazumov. Kdaj bi posebna čezmejna ekonomska cona lahko tudi zaživela, pa je v tem trenutku še preuranjeno napovedovati.