S pomočjo pravljic spoznavali statistiko

Preko pravljice so spoznali zakon velikih števil in osnov statistike ter njeno uporabo v vsakdanjem življenju. V sredo so se v jutranjih urah v knjižnici Damirja Feigla v Trgovskem domu učenci petih razredov osnovne šole Otona Župančiča udeležili prav posebne pravljične urice z delavnico. Jasmin Kovic jim je namreč prebrala zgodbo Ena, deset, sto, tisoč mesečnih noči, ki jo je napisala Rina Camporese, raziskovalka zavoda Istat. Pravljica je del zbirke zgodb Bayesove čarovnice in druge zgodbe, to je zbirka statističnih pravljic za otroke, ki je nastala pri zavodu Istat v sklopu projekta Statistične pravljice z namenom, da bi osnove statistike približali tudi mlajši publiki.Pred kratkim je odborništvo za zaščito jezikovnih manjšin Občine Gorica v sodelovanju z Uradom za zaščito jezikovnih manjšin in Uradom za popis prebivalstva in statistiko poskrbelo za prevod v slovenski jezik. V knjižici je zbranih sedem kratkih zgodb avtoric Rine Camporese, Silvie Da Valle, Sare Letardi, Susi Osti in Susanne Peddes, ki vsaka na domišljav način obravnavajo drugačno vsebino iz statistike, na koncu pa je tudi razlaga njihovih vsebin za odrasle. Pred začetkom pravljičnega jutra je otroke pozdravil podžupan in odbornik za zaščito jezikovnih manjšin Stefano Ceretta, ki je k slovenski različici knjižice prispeval tudi kratko uvodno besedo, o nastanku zgodbe pa je spregovorila njena avtorica Rina Camporese, ki je tudi razložila, kako statistiko uporabljamo v vsakdanjem življenju.

Učenci petega razreda osnovne šole Otona Župančiča so tako prisluhnili zgodbi o deklici Adi, ki je oboževala matematiko, njenemu očetu in trgovcu Hamletu in čarovnici Vseznalki, ki je s posebni kovancem odločala, ali bo Hamlet šel na pot, da bi prodal svoje blago. Bela stran kovanca je namreč pomenila, da lahko gre naprej, črna pa, da mora ostati doma. Hamletova hčerka pa je bila zaprta v temni jami, kamor jo je prisilila čarovnica Vseznalka, potem ko jo je Ada izzivala. Da bi jo rešil iz jame, je moral Hamlet ugotoviti, katera stran se bo največkrat pokazala, potem ko bo čarovnica neštetokrat vrgla kovanec. Kot se za vsako zgodbo spodobi, ima tudi ta srečen konec, saj Ada sama ugotovi, da velja v tem primeru zakon velikih števil in bosta na koncu bela in temna stran izenačeni. Otroci so tako spoznali zakon velikih številk, ki je eden izmen osnovnih zakonov v statistiki in verjetnostnem računu. Tudi sami so se potem lahko preizkusili na delavnici in metali kovance ter ugotavljali, koliko krat bo padla svetla ali temna stran.