Trpijo zaradi meje in zahtevajo recipročnost

Gospodarstveniki, ki delujejo v obmejnem pasu, trpijo zaradi zaprte meje in zahtevajo usklajena pravila za njeno prečkanje. Ponedeljkovega srečanja v Novi Gorici med slovenskim ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom, krajevnimi župani in predstavniki krajevnega gospodarstva se je udeležil tudi predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robert Frandolič, ki je opozoril zlasti na potrebo po recipročnosti.»Kar je dovoljeno Slovencem v Italiji, mora biti tudi Italijanom v Sloveniji,« poudarja Frandolič in pojasnjuje, da je pretok blaga med državama neoviran. »Blago potuje skozi kontrolne točke brez težav; njegova dostava ni bila nikoli ovirana. Drugače velja za podjetja, ki lahko v Slovenijo vstopijo le za izvajanje nujnih storitev. Če tvoja storitev ni nujna, ti ne dovolijo vstopa v sosednjo državo; to se lahko na primer zgodi italijanskemu podjetju, ki proda stroj v Slovenijo in mora zatem poskrbeti za njegovo montažo. Po drugi strani slovenska podjetja niso podvržena omejitvam, če želijo vstopiti v Italijo,« pojasnjuje Frandolič, ki je prepričan, da bi bilo treba tovrstne razlike čim prej uskladiti. »Ko so se v Sloveniji odločili za zaprtje meje, bi morali sprožiti dogovarjanje s svojimi sosedi. Naši gospodarski partnerji iz Italije nam očitajo, da je Slovenija vse skupaj speljala brez pogovorov; celo Italijo je naenkrat obravnavala kot rdečo cono,« pravi Frandolič, ki opozarja, da povzročajo poostreni ukrepi na meji velike težave tudi krajevnemu prebivalstvu, kar še zlasti velja za Goriško. »Določene dejavnosti so se razvile na slovenski strani meje, kjer so odprli več trgovskih centrov, medtem ko je na italijanski strani več butičnih trgovin. Kupci iz Slovenije določeno blago kupujejo v Italiji, italijanski pa radi zahajajo v nekatere slovenske trgovine. Goriško gospodarstvo je postalo precej komplementarno, vendar na novo postavljena meja vse skupaj uničuje,« pravi naš sogovornik in poleg trgovin kot primer navaja vulkanizerje v Sloveniji, h katerim zahajajo številni avtomobilisti iz Italije. »Sami se verjetno nismo zavedali, v kolikšni meri smo povezani. Med srečanjem z ministrom so nekateri krajevni župani dali razumeti, da sobivanje z zaprto mejo ni tako hudo, medtem ko je novogoriški župan Klemen Miklavič odločno izpostavil, da zaprtje meje resno ogroža številna podjetja,« pravi pravi predsednik SDGZ. V težave je zašla tudi družba Hit, ki je največje podjetje v Novi Gorici in okolici. »Zavedati se moramo, da ne gre le za Hit, temveč tudi za vse druge dejavnosti, ki so z njim povezane; gostje igralnic radi obiskujejo tudi gostilne, številni med njimi prenočijo tudi na italijanski strani meje,« poudarja Frandolič, ki ugotavlja, da vzpostavitev nove kontrolne točke med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico ne bo kaj dosti spremenila dosedanjega stanja. »Mejo bodo lahko prečkali le upravičenci; kdor se z ene strani odpravlja na drugo zaradi dela, denimo. Da se razumemo: Goričani ne bodo smeli peš v novogoriška nakupovalna središča,« opozarja naš sogovornik, ki po drugi strani ugotavlja, da bo odprtje kontrolne točke v Brdih prihranila Bricem, ki delajo v Italiji, kar nekaj poti.

»Na ponedeljkovem srečanju minister ni pojasnil, do kdaj bo meja zaprta. Povedal je le, da slovenska vlada ne namerava sprostiti mejnega režima v zelo kratkem času. Osebno predvidevam, da bo meja zaprta do konca poletja, kar seveda ni dobro za vse dejavnosti, ki so vezane na turizem. Vsaj petdeset odstotkov gostov novogoriških gostinskih obratov je iz Italije; delež gostov iz Slovenije na Goriškem ni tako velik, vendar je vseeno nekaj trgovin in lokalov, kjer slovenski gostje predstavljajo trideset do petdeset odstotkov obiskovalcev. Zaprtje meje bo zelo prizadelo malo obmejno gospodarstvo, ki je povezano tudi z našo narodno skupnostjo, medtem ko veliki izvozniki - na primer Mahle v Šempetru in razni industrijski obrati v Gradišču - ne bodo imeli velikih težav,« opozarja Robert Frandolič, ki si želi, da bi se Slovenija in Italija pri rahljanju mejnega režima bolje uskladili, zato da bi gospodarstvo ne utrpelo dodatne škode.