Urbanizem, gospodarstvo in kultura za razvoj čezmejne Goriške

Determiniranost, vizija, usmerjena izključno v prihodnost, podprta z entuziazmom, izkušnjami in znanjem, ter realizem. To je včeraj v Gorici pokazal novogoriški župan Klemen Miklavič, ki je na pobudo politične šole, posvečene Ettoreju Romoliju, nagovoril Goričane. Na javnem srečanju v dvorani Dore Bassi v Garibaldijevi ulici je predvsem povedal, da prihodnost čezmejne Goriške sloni na treh kotih trikotnika: to so urbanizem, gospodarstvo v navezi z znanostjo, univerzo in raziskovanjem ter kultura.

»Prvič, odkar sta naši mesti sosedi, smo povabili novogoriškega župana, da sreča Goričane,« je naglasil Andrea Romoli, predsednik šole, ki pa mu ni in ni uspevalo obvladati naglasa v imenu mesta sosedov in je, čeprav opozorjen, izgovarjal le »Nova Gòrica«. Za Miklaviča jezik ni bil problem in je dvorano, ki jo je napolnila italijansko in slovensko govoreča ter nazorsko mešana publika, nagovoril v italijanščini: »Naučil sem se je iz risank na italijanski televiziji.

Zdaj pa se je učim mimogrede, v stikih, med svojimi potmi v Gorico. Danes sem se na primer naučil besed “connubio” in “limitrofo”, ko se omenja sosednje mesto. Učenje jezika soseda je pri nas gratis. Škoda je te priložnosti ne izkoristiti.« Pokazal je dalje, da dobro pozna razmere v Gorici, zlasti njeno demografsko sliko: »Novi Gorici postavlja zrcalo. Naše mesto je za slovenske razmere nadpovprečno staro. V 10-15 letih bi lahko postalo to, kar je Gorica že danes. Potrebujemo novega priliva mladih ljudi. Generator takšnega priliva pa je univerza. Skrb za univerzo je moja prioriteta. Moje prvo dejanje, po izvolitvi decembra lani, je zato bil obisk pri rektorju.« Z univerzo je tudi povezan Miklavičev politični angažma: »Ko sem se konec leta 2013 iz Osla vrnil v Novo Gorico, zato da bi dokončal doktorsko nalogo, sem bil še prepričan, da bom tu ostal le nekaj mesecev in da me čaka kariera v tujini. Zato nisem takoj privolil, ko me je prijatelj Luka Manojlović vabil v Goriško.si. Premislil sem si, ko sem v časopisu prebral naslov, da se novogoriška univerza seli v Vipavo. To ne more biti. Univerza sodi v urbano okolje.«

Županu sta vprašanja postavljala Giulia Roldo in David Sanzin, Goričana mlajše generacije. Po skoraj enournem pogovoru je bila na vrsti publika, tako da je javni pogovor trajal še skoraj enkrat toliko. Mestno upravo sta molče zastopala odbornica Silvana Romano in podžupan Stefano Ceretta. Župana Rodolfa Ziberne ni bilo, a ga je Miklavič kar nekajkrat imenoval, saj »sva skoraj vsakodnevno v stiku«. Oglasila pa se je vodja Zibernovega kabineta Patrizia Artico in izpostavila veliki skupni napor v pripravah na čezmejno kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture. Med drugim je omenila, da bo goriški kandidaturi že letos poleti dala mednarodno razsežnost in odmev udeležba na prestižnem milanskem festivalu Elisabette Sgarbi La Milanesiana.

»Živel sem daljši čas v Bilbau in Oslu. To sta izredno dinamični mesti. Ko sem se vrnil na Goriško, sem ugotovil, da tudi sami imamo izjemen potencial, manjka pa nam moč, pogonska sila. Danes je drugače: doživljamo zgodovinski trenutek, ko lahko naredimo odločilni korak. Družbeno okolje je za to zrelo,« je dejal Miklavič: »Kandidatura za Evropsko prestolnico kulture nam ponuja priložnost, da naredimo oprijemljive korake, ki bodo imeli trajne učinke. Pri tem bo odločilno vlogo odigral urbanizem: območja, kjer si naši mesti kažeta hrbet, bomo urbanistično preuredili. V ta namen z Gorico sestavljamo skupino urbanistov in arhitektov. Središče našega skupnega mesta in Evropske prestolnice kulture pa bo Transalpina – Trg Evrope. Pripravljamo razpis, ki bo – tako računamo – priklical arhitekte in urbaniste z vsega sveta.« V nadaljevanju je župan dejal, da »orodje« čezmejnega razvoja je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki naj z novo generacijo projektov naredi kakovostni preskok. »Prvi steber za takšen preskok je urbanistika. Drugi je kombinacija gospodarstva in znanosti ter naveza univerze z visokotehnološkimi podjetji, ki pri nas že uspevajo. To bo prineslo nove in dobro plačane poklice. Z dvigom kvalitete življenja pa bo naše mesto postalo privlačno za mlade, diplomirane, visoko usposobljene ljudi, ki si bodo pri nas ustvarili tudi družino. Tretji steber je kultura. Ni res, da ta nima gospodarskih učinkov. Kultura spodbuja na primer turizem.« Nov impulz krvavo potrebuje sama Nova Gorica, »ki ne bo več mogla računati na igralništvo«: »To počasi usiha, potem ko nas je prikrajšalo za eno generacijo. Mladi so opuščali študij za lahek denar, postali so leni ...«

V razpravi, v odzivih iz dvorane, je prišlo do izraza spoznanje, da je izmenjav med živečimi v Gorici in Novi Gorici veliko več od tega, kar si politika o tem morda misli. Tudi preteklost, ki je bila pustila na našem ozemlju rane, ni več zares ovira. »Kar se je zgodilo februarja v Bazovici, na komemoraciji na fojbi, je bil za nas test. Z Ziberno sva se o tem odkrito pomenila. Bazovica nas ni ločila, ni nas odvrnila od tega, da prepričano vztrajamo na poti sodelovanja in funkcionalne integracije naših mest,« je še poudaril Klemen Miklavič in na ta račun povedal, da bo prvi novogoriški župan, čigar vodja kabineta – najožji sodelavec Gorazd Božič – si je bivališče uredil čez mejo, v Gorici.