V prvih dveh mesecih letošnjega leta se je na združenje SOS Rosa obrnilo 64 žensk. Od teh je kar deset novih primerov, 54 ženskam pa nadaljuje svojo pot pri združenju. Osem odstotkov vseh žensk je tuje narodnosti, več kot polovica (35) jih ima mladoletne otroke. Dve ženski je osebje združenja SOS Rosa sprejelo v nujnih razmerah, kar pomeni, da so ju k združenju napotili policisti, karabinjerji ali zdravstveno osebje. Podatki, ki nam jih posreduje predsednica združenja SOS Rosa Francesca Vuaran, kažejo na porast števila žensk, ki se zglasijo pri prostovoljkah zaradi nasilja v družini. »Število žensk, ki nas je prosilo za pomoč od začetka leta, je zelo visoko. Marsikatera, ki je prvič stopila do nas, ni iz Gorice, kar kaže na dejstvo, da smo v zadnjih letih postale bolj razpoznavne tudi v okoliških krajih. Podatek obenem potrjuje to, kar pravimo že dalj časa: nasilje v družini je zelo razširjen, vendar neviden pojav. Počasi počasi pa prihaja na površje ...«
Pomoč pri iskanju zaposlitve po novem dajejo tudi v obliki plačane delovne prakse. »Dalj časa smo se na to pripravljali: po rešitvi raznih birokratskih vozlov smo v sodelovanju s sekcijo Donne Impresa zveze Confartigianato na Goriškem zagnali projekt. Trem ženskam smo ponudili možnost, da pri treh obrtnikih opravljajo delovno prakso. Dve mesti je financiral klub Rotary iz Tržiča, eno pa je financiralo naše združenje z ministrskimi prispevki. Mesta za delovno prakso so pri šivilji, v tiskarni in pri tapetniku,« razlaga predsednica združenja SOS Rosa. Materialna podpora ženskam namreč ne pomeni le delitve denarnih sredstev, ampak tudi možnost, da delajo nekaj, kar jih veseli in izpolnjuje. Delovna praksa bo trajala šest mesecev, upanje združenja pa je seveda to, da bi se ženske lahko trajno zaposlile ali razvile svojo pot do zaposlitve.
Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.