Vse več pšenice prodajo v Italijo

Ajdovski Mlinotest je do konca julija v Vipavski dolini odkupil 80 ton pšenice, kar je bistveno manj kot prejšnja leta, ko so odkupili tudi 200 in več ton letno. Nestimulativna odkupna cena pšenice zagotovo botruje temu, da se večji pridelovalci čedalje pogosteje odločajo, da bodo svoj pridelek prodali v sosednjo Italijo. Tam za kilogram pšenice plačajo cent ali dva več.

Odkupno ceno pšenice v Mlinotestu določajo glede na razred kakovosti. Giblje se med 175 evrov na tono za 11,5 odstotkov beljakovin in 220 evrov na tono za nad 15 odstotkov beljakovin. Kakovost odkupljene pšenice v letošnji letini je zadovoljiva, ocenjujejo v Mlinotestu, zlasti ob upoštevanju zahtevnih vremenskih razmer pridelave, ko je bilo veliko dežja v maju in vročinski vali z ekstremnimi temperaturami v juniju. Kot poudarja Anka Poženel s Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina, se rastline zaradi vremenskih razmer spomladi niso mogle okrepiti, zatem pa je svoje naredila še junijska vročina. In ne le to: letošnje leto so bili na poljih pšenice na delu tudi divji prašiči, srnjad in ptiči, ki so zaradi pomanjkanja hrane na poljih poiskali ustrezno alternativo. Kmetje so v nekaterih primerih tako ostali povsem brez pridelka, kar priznava tudi Poženelova. »V bližini drevesnice v Biljah so na ta račun zabeležili tudi 100-odstotno škodo. Dogaja se celo, da divji prašiči preplavajo reko Vipavo, da pridejo do polja in si tam postrežejo s pšenico,« poudarja.Sogovornica sicer opozarja, da se v Vipavski dolini v zadnjih letih čedalje bolj znižuje število površin, na katerih kmetje pridelujejo pšenico. To je po njenem mnenju zagotovo rezultat nestimulativne odkupne cene pšenice v Mlinotestu, zato veliko površin, ki so jih kmetje nekoč zasejali z pšenico, danes prekriva trava. Ne preseneča, da se veliko pridelovalcev iz Vipavske doline odloča za prodajo pšenice čez mejo, kar pritrjuje tudi Poženelova. V Mlinotestu pa pravijo, da za svoje potrebe najprej odkupijo razpoložljivo pšenico v Sloveniji, ostalo v sosednjih državah, že drugo leto pa so slovenski mlin z največjimi količinami slovenske pšenice. »Naša želja ostaja, da bi bile razpoložljive količine slovenske pšenice večje,« zatrjujejo.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.