Vzeli so si čas in spoznali, kdo so

Prijeten popoldan na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju s prikazom uresničenega ustvarjalnega projekta. Tako smemo opredeliti nastop otrok in mladih članic krajevnega društva v sodelovanju z organizacijskim prispevkom kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža. Gledališka igra z naslovom Tonček, slikanica z naslovom Gosenica ter strip Metulj na obešalniku z vzporedno filmsko risanko, ki je nastala s pomočjo Kinoateljeja, so trije proizvodi, ki jih druži skupen naslov Vzemi si čas, da spoznaš, kdo si.

Slikanica Gosenica je sad dela učencev in učenk 3. A doberdobske prvostopenjske srednje šole pod mentorstvom prof. Štefana Turka in v sodelovanju s prof. Matejo Belina. Povzeta je po odmevni noveli Cirila Kosmača, ki kot zapornik hrepeneče gleda skozi rešetke v nebo in na bližnjem drevesu opazi gosenico, ki uničuje zelene liste. Reši jih nevihta. Sporočilo je svojstveno za nekdanji turoben čas. Spremno besedilo sta napisali Maja Humar in Nataša Paulin. Pripoved je prikazana s sedemindvajsetimi risbami.Tudi Boris Pahor je napisal otroško zgodbo – Metulj na obešalniku – in jo umestil v obdobje fašizma na Primorskem, ko je bilo v šolah prepovedano govoriti slovensko, sicer je sledila kazen. V tem primeru je tuj in nadut učitelj učenko obesil za kite na obešalnik. Kiti sta bili zvezani s trakom v obliki metulja. Risanko je izdelalo sedemnajst učenk in učencev 3. B razreda zgoraj omenjene šole, z istim mentorjem pa je sodelovala prof. Tina Frandolič. Narisanih izdelkov je kar triinšestdeset. Vse so preko projektorja prikazali tudi na ekranu; za obiskovalce je bila na razpolago zgibanka, ki je pomagala slediti pripovedi, saj so se sicer podnapisi nekoliko zameglili na podlagi.

Najživahnejši del dogajanja so ponudili v živo člani Odra mladih kulturnega društva Briški grič. Poleg osmih igralk in igralcev z opredeljenimi vlogami je sodelovalo tudi šestnajst pevcev in statistov. Gledališka fabula pripoveduje o navihanem Tončku, ki se pri pouku pogovarja v prepovedani slovenščini, zamuja pri povratku domov, razbije šipo in dogodek skriva pred mamo. Za prikaz na Bukovju in bodoče prireditve je besedilo Franceta Bevka priredila Kristina K. Mihelj, ki je dogajanje na odru tudi zrežirala. Dve značilnosti otroško mladinskega igranja je vredno zabeležiti. Presenetljivo dobra je bila dikcija in živahna dinamika s pogostim preoblikovanjem scene z nekaj učinkovitimi rekviziti: deset kock, obešalnik, dve torbi, štirje stoli in mizica; vse je potekalo zelo sinhronizirano brez nerodnosti in napak.Za ponovitve, ki bodo sledile, bo vsekakor primerno upočasniti verbalizacijo. Predvidene so v samem projektu, saj bi res bilo škoda napora, če bi se nastop omejil na eno samo priložnost. Petje otroškega zbora Briški slavčki, ki ga je na klavirju spremljala Mojca Cej, je bilo ubrano in brez odvečne zadrege ob podpori vokalne skupine Briške trcinke. Za zvočne utrinke, ki so popestrili dogajanje, je poskrbel Peter Kastrin. Damijan Štekar ga je dopolnil z igro luči. Dogajanje sta z mikrofonom povezovali Jana in Jasna. Začetni protokolarni pozdrav je podal društveni predsednik Joško Terpin. Med publiko so sedele predsednica goriške ZSKD Bruna Visintin, ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček in predsednica društva Oton Župančič Nataša Paulin. Projekt je nastal tudi s podporo kulturne zadruge Maja iz Gorice, Kinoateljeja in NŠK, financirala ga je Dežela FJK.