»Želim zaključiti z delom za preporod mesta«

Goričani bodo v nedeljo, 12. junija, odločali, kdo bo vodil goriško občino v prihodnjih petih letih. Za župana in svetnike bodo lahko glasovali med 7. in 23. uro, štetje glasovnic se bo začelo v ponedeljek ob 14. uri. Za župansko mesto se poteguje sedem kandidatov: desnosredinsko zavezništvo se predstavlja s petimi listami (Liga, Noi con l’Italia, Lista Ziberna, Fratelli d’Italia, Forza Italia) in dosedanjim županom, Rodolfom Ziberno.

Zakaj ste se odločili, da kandidirate?

Ker hočem zaključiti z delom za preporod mesta in celotnega goriškega prostora, ki smo ga zastavili med iztekajočim se mandatom. Evropska prestolnica kulture pomeni prelomnico za Gorico in Novo Gorico, za obe naši skupnosti; ne smemo dopustiti, da bi tako pomemben dogodek vodili tisti, ki so v zadnjih petih letih samo blatili vse svoje sogovornike.

Po čem se razlikujete od ostalih županskih kandidatov?

Kot moj predhodnik Romoli sem tudi sam pragmatik in si prizadevam konkretno uresničevati razvojni program, na podlagi katerega smo pridobili preko 100 milijonov evrov za razna javna dela, ki bodo popolnoma spremenila podobo mesta. Iz ust ostalih kandidatov sem slišal le žalitve na moj račun, nič drugega. V petih letih so znali reči samo »ne«.

Kakšno mesto je danes Gorica?

Gorica lahko zre z optimizmom v prihodnost ravno po zaslugi projekta GO! 2025, ki ji bo zagotovil razvoj in omogočil, da bodo tudi drugi spoznali njene lepote. Prišlo bo na milijone turistov, kar bo prispevalo k posodobitvi namestitvenih zmogljivosti, od hotelov do restavracij, od prometnih povezav do storitev. Ustvarjenih bo 1000 delovnih mest in vsi občani bodo vključeni v ta enkratni dogodek. Prizadevamo si, da bi se pozitivni učinki Evropske prestolnice kulture nadaljevali tudi po letu 2025.

Na nepremičninskem trgu, v nastanitvenem in gostinskem sektorju je zadnje čase opaziti nekaj znakov prebujanja, po drugi strani število zaprtih lokalov še vedno presega število novih odprtij. Kako nameravate ukrepati na naštetih področjih?

Nekaj novih priložnosti je že, pomislimo na deželne razpise za posodobitev namestitvenih struktur. Poleg tega pritiskamo, da bi lahko ekonomsko podprli tudi inovacije v restavracijah in trgovinah; ne nazadnje ravnokar začenja nastajati nov trgovski okoliš, kar gre ravno tako v isti smeri.

Če ne bi bilo stroškov za občinsko upravo, bi pristali na ponovno ustanovitev rajonskih svetov?

Da, na celi črti. Čeprav je nekaj zakonskih ovir, bi radi po posameznih rajonih postavili na noge delovne skupine, ki bi sodelovale pri omizju z določeno finančno razpoložljivostjo; tovrstna sredstva bi uporabljali za reševanje posebno perečih težav po posameznih rajonih, njihov namembnost bi določile posamezne krajevne skupnosti.

V raznih predelih mesta se občani pritožujejo zaradi voznikov, ki ne upoštevajo hitrostnih omejitev. Kako bi konkretno rešili te težave in kje se bi najprej lotil dela?

V raznih predelih mesta smo se že lotili dela; kjer je bilo mogoče, smo poskrbeli za grbine, drugod za nove prometne table s hitrostnimi omejitvami. Upoštevati je seveda treba prometni zakonik, ki nam dovoli, da ukrepamo le v določenih primerih. Mimo tega bomo nedvomno nadaljevali po tej poti.

Kako si predstavljate Korzo Italia čez pet let?

Najprej bi rad ponovil, da je bila uvedba enosmernega prometa na Korzu eksperimentalne narave, saj želimo dokončno odločitev sprejeti skupaj z občani. Napako sem storil, ker nisem že prej tako ravnal. Ob potrditvi, da bo odločitev sprejeta skupaj z občani, sem osebno kakorkoli prepričan, da bi bilo najbolje kolesarske poti zarisati na stranskih pasovih, saj se je med poskusnim obdobjem izkazalo, da bi enosmerni promet, ki je obvezen v primeru prisotnosti kolesarske steze na cestišču, preveč spremenil podobo in značilnosti Korza Italia. Ob tem bi rad pojasnil, da levica, ki podpira uvedbo enosmernega prometa, trdi neresnico, ko pravi, da kolesarske steze na stranskih pasovih ne bodo varne. Kolesarske steze na stranskih pasovih bodo povsem varne, saj ni mogoče graditi kolesarskih stez, ki ne spoštujejo varnostnih določil. Pojasniti je tudi treba, da referenduma o kolesarskih stezah ni bilo, ker je prišlo do napake pri zbiranju podpisov, ne pa iz drugih razlogov.

V kakšnem stanju je goriško zdravstvo?

Vsak bi moral priznati, da so se po zaslugi sedanje deželne uprave, ki jo vodi Massimiliano Fedriga, razmere zelo spremenile. Prešli smo od nenehnih rezov, začenši s porodnišnico, do naložb v naše odličnosti, tudi v kirurgiji po zaslugi novega robota, in v nove storitve. Poleg tega bo v goriško zdravstvo vloženih še štirideset milijonov evrov, s katerimi bomo prenovili nekdanji sanatorij v Ulici Vittorio Veneto, kjer bomo uredili središče za nebolnišnično oskrbo in razne druge storitve. Kdor napada goriško zdravstvo, to počenja samo zaradi volilnih ciljev.

Če bi vam slovenska konzulta pri goriški občini predstavila nekaj konkretnih in utemeljenih predlogov, bi vzeli v poštev poimenovanje središčne ulice ali trga po kakšni ugledni kulturni ali zgodovinski slovenski osebnosti?

Seveda. To smo že storili. Zelo vesel bi bil, če bi dobili nove predloge. Prepričan sem, da morata italijanska in slovenska jezik in kultura skupaj zreti v prihodnost in se prepletati. Nekaj povsem drugega bi bilo odvzeti italijanska imena ulicam in šolam, da bi jih poimenovali po slovenskih osebnostih, in obratno. Temu povsem nasprotujem. Drug drugega moramo spoštovati, saj smo si tako prislužili Evropsko prestolnico kulture in tako gradimo našo prihodnost.

Podpirate uvedbo pouka slovenščine v italijanskih šolah v Gorici?

Da. To tudi v vidiku GO!2025. In ne samo v šolah, saj bi morali spodbujati organizacijo tečajev za odrasle. Preveriti moramo vse možnosti, ki vodijo v to smer.

Leto 2025 je pred vrati. Bo Gorica na srečanje z Evropsko prestolnico kulture prišla pripravljena?

Seveda. Za vodstveno strukturo z Občino, Deželo, Trgovinsko zbornico, Fundacijo Goriške hranilnice in EZTS GO smo že poskrbeli, poleg tega smo postavili na noge tehnično skupino, ki se poglablja v razne vidike na turističnem področju – od namestitev do prevozov, od turističnih paketov in ekskurzij do informativnih točk – in na področju dogodkov. Letošnji deželni razpisi imajo med kriteriji, ki prinašajo točke, povezavo s projektom GO!2025.

V kaj mora Gorica vlagati, če odmislimo kulturo in turizem?

Po zaslugi EPK bomo imeli priložnost, da izvedemo pomembno urbanistično prekvalifikacijo mesta, ob že omenjenih sektorjih sem prepričan, da se je treba posvetiti gospodarstvu na splošno, saj moramo dati mladim nove zaposlitvene priložnosti.

Kako si predstavljate Gorico in Novo Gorico čez 20 let?

Predstavljam si, da se bosta končno zavedali, da pomeni njuna različnost izredno bogastvo, ki jima je in jima še bo omogočilo zgraditi skupno prihodnost. Gorica in Nova Gorica se ne smeta homologirati, kot bi radi nekateri, temveč morata pokazati Evropi, da lahko zelo dobro sobivamo in zagotavljamo pomoč drug drugemu, čeprav govorimo različen jezik in imamo različno zgodovino. Gre za prepričanje, ki ni samo po sebi umevno, temveč se je z leti okrepilo in omogočilo doseganje velikih rezultatov. Če bi bilo tako tudi v drugih krajih po Evropi, bi se ne znašli pred vojno, katere posledice bomo naposled občutili prav vsi.