Moč, zvestoba, oblast, luksuz ... Te so le nekatere izmed lastnosti, ki so jih v preteklosti pripisovali predvsem psom, vendar tudi nekaterim drugim živalim, ki so jih upodabljali na portretih in drugih poslikavah aristokracije. Živali in njihova vloga v plemiškem svetu so predmet najnovejše razstave Gli animali della nobiltà, ki jo je v Vili Coronini na goriškem Drevoredu 20. septembra postavila Fundacija Coronini Cronberg. Razstava, kot vse, ki so jih doslej priredili, črpa iz obsežne kolekcije Coroninijev, bogatijo pa jo tudi izposojeni eksponati, ki prihajajo iz arhiva Spomeniškega varstva v Trstu, goriških Pokrajinskih muzejev in Fundacije Goriške hranilnice. Razstava, ki je od danes na ogled z obvezno predhodno prijavo, je po tematskih sklopih razporejena po raznih prostorih dvorca. »Preko eksponatov želimo predstaviti socialno, čustveno in simbolično vlogo živali, zlasti psov in konjev, v življenju aristokratov,« je na predogledu razstave razložila kustosinja Cristina Bragaglia Venuti.
V prvem nadstropju dvorca se začetni razstavni prostori osredotočajo predvsem na figuro psov v portretih. »Pse so v srednjem veku najprej vzdrževali iz izključno praktičnih razlogov: kot čuvaje in pomočnike pri lovu. Od 15. in 16. stoletja dalje pa so jih plemiški sloji, edini, ki so si to lahko privoščili, sprejeli kot hišne ljubljenčke. Vse pogosteje so jih tako upodabljali kot simbol družbenega statusa,« je razložila kustosinja. Na ogled je več portretov s psi, ki v kasnejših stoletjih postanejo tudi znak nekoliko bolj neformalnega portreta. V osrednjem salonu dvorca se fokus razstave usmeri v upodobitev konjev, katerih osrednji figurativni pomen je bil izražanje moči oblastnikov. Častno mesto ima restavrirana poslikava kardinala Ferdinanda Habsburškega na konju, ki jo je leta 1964 na dražbi v Benetkah odkupil grof Viljem Coronini. S prispevki prodaje »panetonov« slaščičarne Oca Golosa so platno v zadnjih mesecih restavrirali in mu povrnili nekdanji blišč.