Župan za strnitev vrst, ostali še brez sinteze

»Desnosredinske stranke so me vprašale, če bi spet kandidiral. V kratkem jim bom odgovoril,« nam je včeraj povedal goriški župan Rodolfo Ziberna, potem ko smo ga vprašali, ali se prihodnjo pomlad ponovno namerava predstaviti volivcem na občinskih volitvah. »Če bom ponudbo sprejel, bo seveda morala biti koalicija, ki bo stala za mano, bolj kompaktna in koherentna,« je pristavil župan in dal razumeti, da noče ponoviti sedanje izkušnje, ko se je v občinskem svetu znašel s kopico nezanesljivih svetnikov, ki so ga eden za drugim pustili na cedilu. Iz večine so izstopili občinski svetnik Franco Zotti, ki je bil izvoljen na listi Lige, zatem še Rinaldo Roldo, Riccardo Stasi in Serenella Ferrari. Prav pred nekaj dnevi sta občinska svetnika občanske liste Aiutiamo Gorizia Francesco Piscopo in Pasquale Piccariello napovedala, da sta se vključila v stranko Azione, ki jo je ustanovil nekdanji vidni predtavnik Demokratske stranke Carlo Calenda; v novi stranki je tudi nekdanji goriški občinski svetnik Demokratske stranke Marco Rota.Znotraj desne sredine so podporo županu izrekel tri največje desnosredinske stranke Bratje Italije, Naprej Italija in Liga, medtem ko so v sredinski stranki UDC mnenja še deljena. Na koncu bo verjetno prevladal ravno Ziberna, saj enostavno ni drugih kandidatov, ki bi ga lahko ogrozili. Če se bo spet predstavil volivcem, njegova koalicija ne bo tako široka kot pred petimi leti, po drugi strani bo verjetno lahko računal na večjo zvestobo svojih podpornikov, kar je v zadnjih petih letih še kako pogrešal.

Medtem ko si desna sredina prizadeva za strnitev svojih vrst in v bistvu – če ne bo presenečenj – že ima svojega županskega kandidata, je v levosredinskem taboru še marsikaj nedorečenega. Skupina občanskih list in gibanj (Borghi, Forum, Gorizia c'è, Gorizia è tua, Gorizie, Percorsi goriziani in Noi una lista unica) se je povezala, vendar še nima svojega županskega kandidata, saj na prvo mesto postavlja pripravo volilnega programa. Občansko listo – imenuje se Gorizia 3.0 – je ustanovil tudi nekdanji občinski odbornik iz vrst desne sredine Antonio Devetag; volivcem naj bi se predstavila tudi krščanska občanska lista Insieme per Gorizia, za katero stojijo nekdanji občinski odbornik Dario Baresi.

Kaj pa Slovenska skupnost? »Izpeljali smo že vrsto srečanj in sestankov, da bi ugotovili, kateri je najboljši način nastopanja,« pravi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. »Razmišljamo, da bi imeli samostojno listo, vendar še nima odgovora vprašanje, katerega županskega kandidata bi podprli. A priori ne zapiramo nobenih vrat, sicer si težko predstavljam, da bi lahko pristopili v koalicijo, v kateri je stranka Bratje Italije, čeprav je treba priznati, da je župan Ziberna do Slovencev dokaj odprt. Odnos do slovenske narodne skupnosti se je spremenil, z izjemo ekstremov ji vsi priznavajo pomembno vlogo in dodano vrednost, ki mora priti na dan tudi v okviru priprav na Evropsko prestolnico kulture 2025. Srečali smo se tudi z Alessandrom Maranom, vendar ni še jasno, ali bo res kandidiral na čelu levosredinske koalicije. Druga opcija bi bil samostojni nastop slovenske liste, na kateri bi se povezali Slovenci in bi imeli svojega županskega kandidata; ne gre sicer za novost, saj smo tovrstno zamisel pred leti že predlagali,« pojasnjuje Čavdek.

Občinski tajnik Demokratske stranke Franco Perazza je prepričan, da je treba povezati vse levosredinske stranke in občanska gibanja; poleg njih bi bilo treba v koalicijo vključiti tudi »sredince«, ki jih Ziberna ne zadovoljuje. »Potreben je dogovor za prihodnost mesta, ki ima skupaj z Novo Gorico pred sabo izredno razvojno priložnost, EPK 2025,« poudarja Perazza in priznava, da Demokratska stranka še nima županskega kandidata, čeprav je v njenih vrstah nekaj osebnosti, ki bi bile kos tej vlogi. »Po našem mnenju je treba najprej najti način, da vsi skupaj in čim bolj soglasno izberemo županskega kandidata in ga zatem odločno podpremo. Občanske liste imajo izredno pomembno vlogo in smo z njimi vedno dobro sodelovali, zato pričakujem, da bomo znali tudi tokrat najti skupni jezik,« poudarja Perazza.R