Petek, 14 avgust 2020
Iskanje

13. JULIJ: Pogled čez zid

9. jul. 2020 | 12:45
    Dark Theme

    Ko se je razvedelo, da bosta predsednika Sergio Mattarella in Borut Pahor 13. julija obiskala tudi oba spomenika v Bazovici, se je med drugim pojavila bojazen, da bo dvojni spravni obisk predvsem v italijanskih medijih zasenčil protagonista tega dne – Narodni dom v Ulici Filzi.

    Za zdaj je več italijanskih medijev v resnici že kar obširno poročalo o Narodnem domu. Mnogo bo sicer odvisno od tega, kaj bosta predsednika povedala. Se pa v Sloveniji medtem nabirajo pozivi proti Pahorjevemu obisku bazovskega šohta, pri čemer ostaja zgodovinski poklon italijanskega predsednika četverici protifašistov nekje v ozadju, pa tudi sam Narodni dom ni glavna tema.

    Vsakega 10. februarja se upravičeno hudujemo, ko se po Italiji širijo zgodovinske netočnosti in moteče izjave, ki Slovane pogosto označujejo kot edine zločince. Prav zaradi tega se mi zdi ponedeljkov dvojni poklon (trojni, če v širši spravni kontekst vštejemo vračanje Narodnega doma) pomemben, pa čeprav prihaja z vrha in tik pred zdajci, tako da ni bilo časa, da bi ga ljudje »prebavili«.

    Glasen je ugovor, da v bazovskem šohtu ni končal noben ubit Italijan. Ampak tam so si oni postavili svoj nacionalni spomenik, tudi zato, ker na jugoslovanskih tleh tega ni bilo mogoče storiti. Naj spomnimo, da je bilo v Jugoslaviji skoraj 45 let prepovedano sploh govoriti o množičnih povojnih pobojih, temi, v katero spadajo tudi italijanske žrtve, pa čeprav je bilo slovenskih in hrvaških veliko več. Zato se Italijani v Bazovici spominjajo vseh tistih, ki se niso nikoli vrnili domov. Med temi bi denimo bili tudi vojni ujetniki, umrli po koncu vojne v taborišču Borovnica. Wikipedija v slovenskem jeziku pod geslom Borovnica ne omenja taborišča. Razmere v tem kraju pa je podrobno opisal Gianni Barral, nekdanji vojak, ujetnik, mož Slovenke in poznejši prevajalec Borisa Pahorja, Franceta Bevka ter drugih slovenskih avtorjev.

    Nekateri italijanski krogi (del desnice in ezulskih združenj) po drugi strani nasprotujejo poklonu štirim ustreljenim protifašistom, češ da so bili teroristi. Mattarellova poteza predstavlja zato pogumno dejanje. V javnost pa mora priti sporočilo, da se Slovenci vsako leto septembra tam spominjamo ne samo prvega tržaškega procesa, ampak več kot dvajset let fašistične represije, raznarodovanja, ukinitve slovenskih imen in priimkov, šol, društev, časopisov, pa internacij, nasilja, vse do vojaške zasedbe sosednjih pokrajin ter deportacij v koncentracijska taborišča – na Rab, v Gonars in še dlje. Zgodb, ki so v Italiji malo poznane.

    Središčna vloga pripada Narodnemu domu, simbolu tiste boleče zgodovinske faze, ki bo po stotih letih predmet konkretnega dejanja, edinega, ki bo po 13. juliju zagotovo ostalo. Če bo celotno sporočilo jasno, potem ne bi bilo razloga, da bi so kdo vzel odgovornost, da bi s protestom vsaj delno skvaril ta zgodovinski trenutek – za Narodni dom, za bazoviške junake in za pisatelja Borisa Pahorja, prejemnika odlikovanj obeh držav.

    Zdi se, da smo v desetletjih v glavnem le prebrodili močvirje obojestranskih zamer, ki pogojujejo našo družbeno rast. Ozračje se je nedvomno izboljšalo, začenši z odnosi med navadnimi smrtniki obeh narodnosti. Potem se ob iskrici prebudijo stara čustva in nas spet loči zid, ob katerem bi se vsaka stran najraje oklepala svoje razlage zgodovine. Na nas je, ali bomo pred tem zidom obtičali, ali pa bomo splezali čezenj in se zazrli v prihodnost. Tja že zre večina mladih, ki na zgodovino gleda z zdravo distanco, ker je njihova generacija že dovolj oddaljena od nepopisnih muk prve polovice dvajsetega stoletja.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kako boste potovali letos poleti:

    3. jul. 2020 | 18:38
    Z avtomobilom
    Z motorjem
    Z avtobusom
    Z vlakom
    Z letalom
    Z ladjo
    Peš
    Ne bom potoval/a
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo