25. APRIL: Zmaga ali poraz?

Včeraj ne bi bil hotel biti na mestu tržaškega župana Roberta Dipiazze in predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige. Praznovanje dneva osvoboditve se je namreč dejansko spremenilo v manifestacijo proti določenim potezam, ki ju pelje naprej ravno njuna politična stran. To velja tudi za uradno slovesnost, kjer je večina udeležencev s tem, da je s ploskanjem večkrat prekinila govor dolinskega župana Sandyja Kluna, jasno pokazala, kaj misli. Večina udeležencev uradne slovesnosti je potem tudi ostala v Rižarni, da bi sledila še alternativni slovesnosti.

Torej tudi tistih nekaj sto ljudi, ki so včeraj prišli v Rižarno, da bi, kljub očitnemu nestrinjanju s politično linijo sedanje desnosredinske večine na Občini in Deželi glede polpretekle zgodovine, prisluhnili govorom in molitvam, je ostalo na svojem mestu, ko se je na dvorišče začela valiti prava reka udeležencev alternativnega shoda. Slednjih je bilo veliko več - govori se o dva tisoč osebah - Rižarna je bila polna, tako da so ob vhodu začeli preprečevati vstop tistim, ki so se še nahajali zunaj.

Velika zmaga antifašizma torej? Nedvomno močan znak angažiranosti dela krajevne javnosti, ki se prepoznava v vrednotah odporništva. Vendar je že samo dejstvo, da je prišlo do dveh ločenih slovesnosti, uradne in alternativne, poraz, saj niti tisti, katerih politična kultura izhaja iz vrednot antifašizma, niso našli skupnega jezika, čeprav so na koncu res skupaj sledili neuradni slovesnosti. Katera odločitev je bila pravilna in katera ne, bo pokazal čas, čeprav zgodovina, ravno glede fašizma, uči, kaj se je zgodilo, ko je del antifašistične opozicije zapustil parlament in se umaknil ter tako dejansko dal Mussoliniju prosto pot. Včeraj sem se tudi spomnil besed danes že pokojnega političnega delavca, da odsotni nimajo nikoli prav.

Priznam pa, da ni lahko ostati »institucionalen«, ko tisti, ki zasedajo odgovorne funkcije na krajevni, državni in celo evropski ravni, kar bi moralo terjati precejšnjo mero uravnoteženosti in zrelosti, iz gole politične računice stresajo iz rokava zgodovinske potvorbe in vzklikajo »italijanski« Istri in Dalmaciji.