ZDA - IRAN - Priložnost za Evropo (Marko Marinčič)

Trumpova odločitev o umiku iz iranskega jedrskega sporazuma, čeprav je Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA še včeraj potrdila, da Iran v celoti spoštuje obveze in da je deležen najstrožjega preverjanja na svetu, ima seveda svoje razloge. Eden je v notranji politiki, kjer je Trump vse bolj pod pritiskom preiskave tožilca Roberta Muellerja o ruskem vmešavanju v ameriške volitve.
Drugi je v političnih ravnotežjih na Bližnjem Vzhodu, kjer so ZDA kljub večdesetletnemu političnemu in vojaškemu vmešavanju doživele pravi polom. Rezultat dveh vojn v Iraku je, da so zdaj na oblasti šiiti pod vplivom Irana. Vojno v Siriji je zmagala Rusija in z njo Iran, ki je na nedeljskih volitvah z uspehom Hezbolaha potrdil tudi svoj vpliv v Libanonu. Vse to zelo moti največja Trumpova zaveznika, Savdsko Arabijo in Izrael. Prva je z Iranom posredno v vojni tudi v Jemnu, kjer pa ne more prevladati. Drugi, ki ni niti z mezincem mignil proti teroristom Islamske države, vidi v Iranu glavnega sovraga in ga nenehno provocira tako z raketnimi napadi v Siriji kot z »razodetji« premierja Netanjahuja o iranski »jedrski bombi«, ki so skregana z ugotovitvami agencije IAEA in so bila očitno namenjena pripravi terena za potezo prijatelja Donalda.
Iran se je doslej odzval previdno, čeprav je predsednik Rohani vse bolj pod pritiskom verske desnice. Za zdaj ni reagiral na raketne izzive Izraela, na Trumpov umik pa je odgovoril s potrditvijo zavezanosti sporazumu, če bodo ostale partnerice za to. Tu bo odločilna vloga Evrope, tako EU kot treh sopodpisnic sporazuma Francije, Velike Britanije in Nemčije, ki imajo ob političnem interesu za mir v svetu tudi svoje tehtne gospodarske interese v Iranu. V trenutku, ko ZDA obračajo hrbet multilateralnim odnosom, ima EU priložnost, da zapolni praznino. Svet ji bo hvaležen, Trump ne. Bo tega sposobna? Če bo, bo tokrat prvič.