AVSTRIJA: Koga bo vzel za partnerja?

Predčasne volitve v Avstriji so prinesle rezultat, kakršnega so napovedale javnomnenjske ankete že med predvolilno kampanjo: veliko zmagoslavje konservativno-populistične ljudske stranke (ÖVP) nekdanjega in po vsej verjetnosti tudi bodočega kanclerja Sebastiana Kurza, hud poraz od škandalov pretresenih svobodnjakov (FPÖ) in tudi socialdemokratov (SPÖ), ki so v nedeljo pristali na najnižji podpori na parlamentarnih volitvah po letu 1945, a kljub temu še rešili drugo mesto. Tu so še odmevna vrnitev Zelenih v avstrijski parlament z doslej najboljšim rezultatom v zgodovini stranke ter soliden rezultat liberalne stranke Neos, ki ostaja v državnem zboru.

Kurz, ki je po t.i. aferi Ibiza maja letos ostal brez koalicijskega partnerja, svobodnjaško stranko skrajnega desničarja Stracheja, se je torej s še močnejšo podporo vrnil na vrh avstrijske politike. Toda tudi kot prepričljivemu zmagovalcu volitev ne bo lahko sestaviti novo vlado. Obratno. Čeprav ima na voljo kar več opcij, se mu očitno obetajo trdna in dolgotrajna pogajanja, saj se vsi možni partnerji, razen svobodnjakov, ne strinjajo z njegovo sredinsko-desno politiko v zadnjih dveh letih, ko je vladal s podporo svobodnjakov.

Ker so se le-ti po katastrofalnem porazu že v nedeljo zvečer po razglasitvi izida volitev vzeli iz igre za vnovično koalicijo s Kurzem in se tudi socialdemokrati kot drugi veliki poraženec volitev ne ponujajo za ponovitev v Avstriji nepriljubljene velike koalicije med ÖVP in SPÖ, ima Kurz – realistično gledano – le še opciji koalicije z drugim zmagovalcem volitev, Zelenimi, ali pa oblikovanje manjšinske vlade.

Sodeč po izjavah v predvolilni kampanji bodo pogajanja Kurza z Zelenimi trda in odprta do zadnjega trenutka, saj so Zeleni najbolj ostri nasprotniki njegove dosedanje desne politike predvsem na področju migracije in azilantov ter boja proti korupciji in zaščite podnebja, kjer je ljudska stranka v očeh Zelenih povsem odpovedala. Njihov vodja Werner Kogler zato tudi ne vidi veliko možnosti za oblikovanje vladne koalicije s Kurzem, ki si tudi včeraj ni pustil pogledati v karte oz. kje so njegove preference.

Za koga oz. katero opcijo se bo Kurz na koncu odločil, je torej še povsem odprto, tako da Avstrijce očitno čakajo dolgotrajna pogajanja o novi vladi. Morda se bodo vlekla celo v novo leto, menijo opazovalci političnega dogajanja v alpski republiki, ki kljub izjavam prvakov in prvakinj vseh strank še vedno ne izključujejo nobene od možnih opcij pri sestavljanju nove avstrijske vlade – niti ponovitve t.i. Ibiza-koalicije.

Za manjšine v Avstriji so nedeljske predčasne volitve vsekakor prinesle pomemben premik z mrtve točke – ne glede na to, kakšno vlado bo na koncu dobila Avstrija. Senzacionalen uspeh Zelenih in izvolitev koroške Slovenke Olge Voglauer v avstrijski parlament napoveduje pomemben impulz novi manjšinski politiki v Avstriji. Z novo državno poslanko bodo koroški Slovenci in tudi ostale manjšine v Avstriji, po izvolitvi Angelike Mlinar leta 2013, ki pa se je leto kasneje preselila v Evropski parlament, spet dobili aktivno zastopnico njihovih teženj na vseavstrijski politični ravni.

Obenem pa naj bi izvolitev Olge Voglauer končno zbudila tudi kronično letargične voditelje slovenske manjšine, ki v zadnjih letih niso bili v stanju, da bi tudi na Dunaju kaj premaknili na bolje.