AVSTRIJA: »Mučenik« Kurz

Afera Ibiza v avstrijski politiki še naprej terja žrtve. Po odstopu podkanclerja Stracheja in vseh petih ministrov iz vrst svobodnjaške stranke (FPÖ) je v ponedeljek, le šest dni po zaprisegi, padla še celotna, deloma strokovna vlada s kanclerjem Sebastianom Kurzem na čelu. Prehodno vlado je strmoglavil parlament na predlog opozicijskih socialdemokratov (SPÖ), ki so se jim pridružili še desničarski svobodnjaki in lista Jetzt (Sedaj) nekdanjega člana avstrijskih Zelenih Petra Pilza. Kurz je vladal samo 525 dni in s tem postal kancler z najkrajšo vladno dobo v drugi avstrijski republiki.

Nezaupnica socialdemokratov je bila povsem rezultat nespretnosti in egoizma kanclerja, ki se pri sestavljanju manjšinske vlade ni dogovoril z opozicijo, svobodnjaki pa so se bivšemu vladnemu partnerju maščevali, ker jih je vrgel iz vlade. Za padec prehodne vlade pa nosi del odgovornosti tudi zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, ki je s strokovnjaki dopolnjeno vlado kanclerja Kurza ustoličil, čeprav je bilo že takoj jasno, da ne bo imela večine v parlamentu.

Kar se je pripetilo, pa še ne pomeni konca kariere 32-letnega Kurza, ki je bil najmlajši premier v EU. Le nekaj ur po izglasovani nezaupnici je že začel predvolilno kampanjo za septembrske predčasne parlamentarne volitve in napovedal vrnitev na politični oder. Velik uspeh za ljudsko stranko na nedeljskih volitvah v Evropski parlament, ko je njegova stranka prejela kar 35 odstotkov in prepričljivo osvojila prvo mesto, mu je nedvoumno dal nov zagon in samozavest, da bo zmagal tudi na predčasnih volitvah. Zelo verjetno je, da mu bo pomagala tudi vloga »mučenika«, ki ga je opozicija strmoglavila, le da ne bi v predvolilni kampanji imel prednosti bonusa kanclerja. Tudi javnomnenjske ankete kažejo na to.

Do predčasnih volitev je še dolga pot in Kurzova vrnitev na oblast bo težja kot pred 17 meseci, ko je imel na razpolago koalicijskega partnerja, čeprav iz vrst skrajne desne, ki ga je brez pogojev dvignil na stolček zveznega kanclerja. Zato ni izključeno, da mu bosta njegov odnos do opozicije, še posebej pa njegova »oblastiželjnost«, ki jo je pokazal med svojim vladanjem in ki ga je nazadnje stala položaj zveznega kanclerja, tokrat preprečila vnovičen vzpon na politični vrh. Tudi če bo zmagal na predčasnih volitvah: s takšnim madežem bo težko vnovič sestavil vlado oz. našel partnerja.