BAZOVIŠKI JUNAKI: Vztrajnost in volja

Stvari je naposled premaknila politična volja. Dvanajst let dolga pot, ki je 10. januarja letos privedla do prvega uradnega priznanja spomenika štirim ustreljenim antifašistom v Bazovici, je bila polna vmesnih zastojev, molka, sprenevedanja italijanskih oblasti. Vztrajnosti mnogih, začenši z društvom Edinost in Odborom za proslavo bazoviških junakov, gre nedvomno velik del zasluge, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine Furlanije - Julijske krajine končno dodelil spomeniku pod Kokošjo status kulturnega pomena. A odločilni premik, ki je v nekaj mesecih rešil dvanajstletno godljo, se je očitno zgodil na politični ravni. Potem ko sta se predsednika Italije in Slovenije Sergio Mattarella in Borut Pahor 13. julija 2020 tu in pred sosednjim šohtom prijela za roki in prisostvovala (za zdaj simbolni) »predaji« Narodnega doma tržaškim Slovencem.

Že sama napoved, da bosta ob stoletnici požiga Narodnega doma predsednika obiskala tudi Bazovico, je dodobra razburila italijansko in slovensko javnost. Nekateri so v Pahorjevem obisku fojbe videli ponižanje, ki ga Slovenci morajo požreti, da dobijo nazaj nekoč osrednjo slovensko stavbo v mestu. Zveza borcev mu je očitala, da s tem tepta vrednote narodnoosvobodilnega boja, Civilna iniciativa za Primorsko je na gmajni napovedovala protest. Za druge je bil Mattarellov obisk gmajne blamaža, saj je to vendar spomenik »štirim teroristom«.

Takrat smo na straneh tega časopisa zapisali, »da protestniki pridejo in grejo, tržaški Slovenci pa ostajamo tu«. Zapisali smo, da smo si desetletja želeli, da bi italijanska država priznala dostojanstvo štirim junakom in da je Mattarellov obisk prvi korak v to smer. Da se bomo tudi po 13. juliju trudili, da spomin nanje ne gre v pozabo in da bodo simbolnim dejanjem sledila druga, stvarnejša. Ta so sedaj tu – po zaslugi vztrajnosti in politične volje, ki naj v prihodnje spomeniku izborita še status državnega pomena. Isti status, ki že velja za bližnjo fojbo in tržaško Rižarno.

Da bo zgodba štirih bazoviških junakov zares umeščena v tržaško – in evropsko – kolektivno zavest, pa mora postati bolj vidna. Tako na gmajni kot na svetovnem spletu.