DEMOKRATI: Stranka naredila svoje

S prvim mestom na kandidatni listi ima tržaška Slovenka Tatjana Rojc realno možnost za ponovno izvolitev v italijanski senat. Napeta, naporna poganjanja za sestavo seznamov kandidatov v dolgi noči Demokratske stranke niso odvrnila nosilne sile v levosredinski koaliciji od obveze, da še naprej omogoči Slovencem predstavništvo v parlamentu. To je stranka Enrica Lette storila v kontinuiteti s predhodnicami, a v trenutku diskontinuitete v italijanski državni ureditvi, kar daje strankini izbiri še večjo vrednost in težo. Septembrske predčasne volitve bodo namreč porazdelile za eno tretjino manj parlamentarnih sedežev.

Dejstvo, da so demokrati izbrali pot doslednosti, je, seveda, politično relevantno. Stranka je znova izkazala pozornost do Slovencev. Težko si predstavljamo, kakšne bi bile posledice, ko bi »zatajila«. Še bolj relevanten pa je premik v njenem obravnavanju Furlanije - Julijske krajine in vloge »manjšincev«. Ta se kaže v okoliščini, zgodovinski, da je Tatjana Rojc prva Slovenka na čelu neke kandidatne liste za parlamentarne volitve.

Dobro vemo, do kakšne mere so interesi te dežele prepleteni z interesi sosednje države. Obmejnost je tej deželi že prinesla in bo še prinašala prednosti. Znano je, da pomeni čezmejna kooperacija predvsem možnost črpanja iz posebnih finančnih skladov, kar prispeva k blaginji tukajšnjega prostora. Parlamentarec, ki pripada etnični manjšini in torej obema tu živečima narodoma, ima kulturne inštrumente, da bolje razume tukajšnjo družbo in njeno posebnost zagovarja v Rimu, kjer je življenje na »vzhodni meji« za marsikaterega politika neznanka.

Spomnimo, da posebnost avtonomne dežele FJK sloni tudi na njeni večkulturnosti in večjezičnosti. Čudi, da ni tudi v desnem bloku političnih sil, ki bi zmogle izkoristiti prednosti »večkulturnega in večjezičnega« parlamentarca. Pravilno ugotavlja Tatjana Rojc, da je to velika odgovornost. Velika pa je tudi, če upoštevamo politično sliko Italije, ki se ji napoveduje, kar zadeva parlamentarno večino (in vlado), zasuk v desno, kakršnega država ves povojni čas še ni doživela.

Z izbiro nosilke kandidatne liste je Demokratska stranka naredila svoje. Javnomnenjske raziskave pravijo, da ji bo uspelo poslati v senat svojega človeka. Pogoj za to je seveda soliden volilni rezultat. Tega pa soustvarjamo volivke in volivci.