Prijava
Dark Theme
»Vse bo še dobro« oziroma »Andrà tutto bene« je bilo geslo, s katerim so si v Italiji ljudje medsebojno vlivali pogum marca, ko je koronavirus za prvo evropsko »žrtev« izbral Apeninski polotok, predvsem nekatere severne dežele. Tedaj je italijanska vlada, kot prva v zahodnem svetu, odredila takojšnje zaprtje šol, vseh nenujnih dejavnosti, ustavila je javno življenje. Državljani so se držali pravil in odreagirali na proaktiven način. Peli so na balkonih, zdravnike, medicinske sestre in zdravstvene tehnike so imeli za heroje, sodelovali so pri nabirkah za bolnišnice, opogumljali so eden drugega. O Italijanih so poročali bolj ali manj vsi svetovni mediji, italijanski odziv na pandemijo pa so nato v nadaljnjih mesecih povsod hvalili, začenši z dnevnikom New York Times, ki je sredi poletja zapisal, da je Italija iz epicentra epidemije postala zgled za ostale.
Poletja je zdaj konec, konec pa je tudi italijanskega zgleda, lepih besed in spodbudnih gesel. Potem ko je premier Giuseppe Conte v nedeljo že tretjič v enajstih dneh predstavil nove zajezitvene ukrepe, ostaja v Italiji le peščica ljudi, ki bi pred svojim domom prilepila plakat, na katerem je narisana mavrica in ob njej slogan »Andrà tutto bene«. Ukrepi so v bistvu naleteli na same negativne odzive. Vlada je še najbolj razočarala predstavnike nekaterih kategorij, začenši z gostinci, kulturniki in športniki, ki se morajo spet odpovedati delu, potem ko so veliko denarja vložili v prilagajanje prostorov. Nezadovoljni so sicer tudi epidemiologi, ki zahtevajo ostrejše omejitve.
Vlada v teh okoliščinah seveda nima lahke naloge. Tokrat pa bo naloga še težja kot spomladi, saj ne bo mogla računati na takratni doprinos prebivalcev, ki so zdaj razočarani, utrujeni in naveličani, čeprav so tudi sami s svojim ravnanjem prispevali k širjenju virusa. Marsikdo je tudi prepričan, da Italija ni znala izkoristiti »prednosti«, ki jo je imela, saj jo je virus v drugem valu napadel nekoliko kasneje, sami ministri pa v televizijskih nastopih potiho priznavajo »kako napakico«. Skratka, vlada naj bi vstopila v drugi val nepripravljena, čeprav je v primerjavi z marcem tokrat imela na voljo več mesecev, da se pripravi na sicer pričakovan scenarij. V takem vzdušju, ob bolnišnicah, ki se polnijo, ter ob ljudeh, ki izgubljajo službo in se od Trsta do Neaplja množično zbirajo na trgih, da protestirajo, je res težko spet slepiti narod z geslom, da vse bo še dobro.
