Sobota, 21 maj 2022
Iskanje

EPK 2025: Odsuk in zasuk

22. okt. 2021 | 12:44
    Dark Theme

    Goriške izkušnje nas učijo, da Evropa ni brezkrven pojem, a da včasih in ponekod na zelo oprijemljiv način spreminja usode krajev in ljudi. Uči nas tudi, da se Evropa najbolj prepričljivo udejanja na mejah držav in regij, tam, kjer bi se ljudje prej ločevali kakor povezovali. Takšna je tudi slovensko-italijanska meja, kjer je bilo ločevanja več kot dovolj. In še bi ga bilo, če si ne bi tukajšnji ljudje dobrih namenov in idej zastavili ambiciozne cilje. Takšen cilj, izjemno ambiciozen, je uresničiti v čezmejnem somestju Nove Gorice in Gorice leta 2025 Evropsko prestolnico kulture.

    Da je cilj resnično ambiciozen, da presega krajevni okvir, da je avtentično evropski in da bo drugim lahko zgled in navdih, sta zaznala tudi predsednika Italije in Slovenije, ki sta prišla včeraj na Goriško napovedat, da bosta predsedstvi dveh držav častna pokrovitelja čezmejne kulturne prestolnice. To naj bo njuna dediščina naslednikoma. Upati je, da bosta naslednika enako pozorna na »rob« svojih dveh držav in enako zaverovana v Evropo.

    Pot, ki sta jo Nova Gorica in Gorica prehodili, zato da sta pridobili naziv Evropska prestolnica kulture, se ni začela pred petimi leti, ko je ideja o čezmejni prestolnici shodila. Več desetletij so ljudje iskali pot iz obrobnosti življenja na meji, iz občutka številnih izgubljenih priložnosti in brezizhodnosti, zaradi katere za mlajše generacije tu ne bo prihodnosti.

    Po pridobitvi naziva Evropska prestolnica kulture se na Goriškem zaznava drugačno razpoloženje. Skoraj ni dneva, da ne bi kdo – društvo, organizacija ..., slovenska ali italijanska – javno povedal, da želi pristopiti, ker želi prispevati k odsuku od preteklosti in k zasuku v prihodnost. Zgovorna je okoliščina, da si vloge v teh novih dinamikah zelo želijo (želimo) tudi Slovenci v Italiji.

    In še o prijateljstvu na najvišji ravni, ki je preseglo okvire zasebnosti. Včeraj se je Sergio Mattarella spomnil prvega srečanja z Borutom Pahorjem aprila 2015 v Ljubljani, na začetku svojega predsedniškega mandata. Njuno srečevanje na najvišji ravni je sadove obrodilo tudi (morda pa zlasti) pri nas. Oktobra 2016 se je zgodil Doberdob, lani Bazovica in Trst, včeraj Nova Gorica in Gorica.

    S prizorišč včerajšnjega dogajanja smo odšli z občutkom, da predsednika enako čutita kakor tukajšnji ljudje in da kakor tukajšnji ljudje verjameta, da je Evropska prestolnica kulture priložnost, ki jo je čezmejna Goriška tako zelo potrebovala, zato da ne zamudi prihodnosti. Priložnost, ki jo tudi Evropa tako zelo potrebuje.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Italijanska vlada je odločila, da zaradi manjše razpoložljivosti energentov zaradi vojne v Ukrajini temperature ob uporabi klimatskih naprav ne smejo biti nižje od 27°C, pozimi pa ne bodo smele presegati 19°C (+/- 2°C).

    17. maj. 2022 | 6:00
    Soglašam, ker menim, da gre za upravičeno žrtev
    Soglašam le delno, ker menim, da je ob omenjenih temperaturah poleti pretoplo in pozimi premrzlo za življenje in delo
    Odločitev zavračam, ker menim, da je neustrezna
    Odločitev odločno zavračam, ker menim, da gre za neupravičeno žrtev
    Ne vem
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo