FINANČNI TRGI: Strel v prazno

Koronavirus se je globoko zajedel tudi v pljuča finančnih trgov. Borzni indeksi so v ponedeljek nezadržno padali kljub izrednemu posegu ameriške centralne banke (Fed). Njen predsednik Jerome Powell je v nedeljo sklical izredno sejo, da so znižali ključno obrestno mero na med 0,0 in 0,25 odstotka. Znižanje obrestne mere za cel odstotek, potem ko jo je Fed pred nekaj dnevi že znižal za pol odstotka, pomeni strel s težko artiljerijo, saj so navadno v obdobjih sproščanja monetarne politike nižanja znašala po 0,25 odstotka in se vrstila po dva ali trikrat na leto. Powell je torej naenkrat izstrelil dvoletni arzenal.

Finančni trgi pa so se odzvali slabo, zelo slabo. Najbrž so potezo ocenili kot brezupen poskus zadrževanja padca borz, ki je že primerljiv z veliko depresijo leta 1929 (- 46 %) in finančnim zlomom leta 2008 (- 41 %). Ameriški indeks SP500 je od 19. februarja že izgubil več kot četrtino vrednosti. Še več so evropske borze: italijanska je izgubila 41, nemška 38 odstotkov. Pri tem se Powell zdi kot obkoljen vojak, ki mu zmanjkuje municija, a vseeno strelja v temo, v upanju, da bi zadel nevidnega sovražnika.

Ob sočasnem padcu ponudbe in povpraševanja blaga in storitev – prav včeraj je Kitajska objavila, da je njena industrijska proizvodnja v januarju in februarju padla za 20,5 %, poraba pa za 13,5 % – je težava centralnih bank ta, da nimajo več municije. Po letu 2008 je Obama ameriško gospodarstvo oživil z velikimi injekcijami likvidnosti iz Feda. V Evropi, kjer je dominirala varčevalska dogma, zavoženih bank niso reševali s tiskanjem evrov v ECB, ampak so za to črpali denar iz državnih proračunov, na račun pokojnin, sociale in investicij v zdravstvo, kar se zdaj pozna pri soočanju s koronavirusom.

S Trumpom pa se je borzni balon v ZDA napihnil kot še nikdar prej. Celih 11 let rasti. Od 2. marca 2009 do februarja letos so tečaji zrasli za 460 %, dosti več kot realno gospodarstvo. Z likvidnostnimi injekcijami Feda zasvojene trge je Trump ukazal še naprej obilno zalagati s finančnim metadonom, dodatno pa jih je zadrogiral z znižanjem davkov na profite korporacij. Prej ali slej se je morala pojaviti igla, ki bi razpočila balon. Prišla je v obliki koronavirusa.

Kaj zdaj? Goldman Sachs napoveduje, da se utegnejo tečaji v ZDA znižati še za kakih 20 %, tudi zaradi nebogljenosti državnega vodstva in zdravstva v soočanju s pandemijo. Vihar naj bi se nato polegel, v drugem polletju pa naj bi tečaji spet začeli pospešeno rasti.

Za sabo pa bo vihar pustil žrtve in opustošenje. Gotovo v realnem svetu z recesijo in porastom državnega dolga. Na finančnem toboganu pa ne bodo toliko prizadeti milijarderji, ki beležijo navidez težke, a le virtualne izgube, dokler svojih delnic ne prodajo. Izgubili bodo mali varčevalci, ki panično prodajajo svoje deleže in vlagatelji v investicijske in pokojninske sklade, kjer algoritmi razprodajajo deleže in s tem stopnjujejo padanje tečajev.

Veliki investitorji pa so na preži. Sloviti »prerok iz Omahe« Warren Buffett že kupuje delnice Delta Airlines, ki jih je prizemljil globalni virus. Prej ali slej bodo letala spet vzletela in z njimi delnice, je preračunal. »Kapitalizem je sistem, v katerem se občasno in iznenada zgodi nekaj, kar bedake loči od njihovega denarja,« je trdil ekonomist John Kenneth Galbraith. Morda smo danes spet v taki fazi pretoka denarja iz mošnjičkov mnogih v trezorje maloštevilnih.