Torkovo sporočilo ministra Mattea Salvinija, da je vladi malo mar za evropska pravila, zato je pripravljena poglobiti tako letni primanjkljaj kot skupni javnofinančni dolg, da se z dodatnimi investicijami razpolovi stopnja brezposelnosti, še posebej med mladimi, je vznemirila borze in mednarodne investitorje. »Zloglasni spread« se je nevarno približal meji 300 točk, »vztrajanje« pri tako visoki razliki med vrednostjo nemških in italijanskih obveznic pa bi dolgoročno resno ogrozilo stabilnost države in zmožnost bančnega sistema, da (ugodno) kreditira podjetja in zasebnike. Bankitalia je ocenila, da bi že »spread« okrog 250 točk do leta 2021 odtegnil državni blagajni dodatnih 11 milijard evrov za odplačevanje obresti z denarjem davkoplačevalcev.
Seveda gre pri Salviniju za predvolilno usmerjanje puščic proti evropskim birokratom in mednarodnim zarotnikom, hkrati pa tudi za pripravljanje terena za spopad z novo Evropsko komisijo, ki bo morala jeseni ocenjevati italijanski državni proračun. Do vlade kritični ekonomisti ugotavljajo, da njeni dosedanji ukrepi, financirani zgolj s poglabljanjem primanjkljaja, v nobenem primeru ne vplivajo na stopnjo zaposlenosti med mladimi. Nasprotno, tako imenovana upokojitvena »kvota 100« le slabša pokojninsko perspektivo prihodnjih generacij, večina prosilcev za t.i. državljanski dohodek pa pripada starostnemu razponu med 41 in 65 let. Gre za všečne ukrepe, ki pa veliko stanejo in ničesar ne prispevajo k zagonu gospodarstva. Zanj so potrebne investicije, prijazno poslovno okolje, inovacije in izobraževanje. Tem namenja vlada malo pozornosti, zato je njena mednarodna kredibilnost nizka, obrestne mere pa visoke.