ITALIJA: Pes in mačka na vladi

Ne mine dan, da se ne bi vidni predstavniki Gibanja 5 zvezd in Lige zaganjali eni proti drugim. Spor dneva je včeraj bil predlog senatorja G5Z Mattea Mantera, da bi tudi v Italiji po vzoru Kanade drugih držav legalizirali gojenje in prodajo kanabisa. »O tem ni govora, ni v vladni pogodbi,« je takoj odvrnil Matteo Salvini. Minister za družino Lorenzo Fontana, ligaš, ki se v Veroni rad druži s katoliškimi predkoncilskimi fundamentalisti, pa je zadevo likvidiral kot provokacijo.

Dan prej so bile predmet spora naftne vrtine v Jonskem morju, ki jih hoče minister za okolje Sergio Costa (G5Z) ustaviti, sekretarka na istem ministrstvu Vanna Gava (Liga) pa ne.

Kakšna doslednost!, so se odzvali v petih zvezdah in objavili nedavno fotografijo Salvinija v majčki gibanja »No Triv« - proti vrtinam. Še dan prej sta si bili vladni stranki v laseh zaradi visokohitrostne železnice TAV v dolini Susa. Tehnična komisija je vladi oddala poročilo, ki je po neuradnih virih investicijo označilo za nesmotrno. Minister Toninelli (G5Z) se tega veseli, Salvini se kuja in zahteva referendum. Prav danes pa bo Liga v Turinu sodelovala na shodu Si-Tav. V bistvu bo demonstrirala proti vladi, v kateri sodeluje.

Še en dan prej so se v vladi hudo sprli glede migrantov z ladje Sea Watch.

Premier Conte je obljubil, da jih bo Italija nekaj sprejela, Salvini je odvrnil »nikoli!« in da pristanišča ostajajo zaprta, Conte pa spet, da jih bo pripeljal z letalom, če ne bo pristanišč. Enkrat toliko je prevladal Conte in utišal prekipevajočega notranjega ministra.

Naslednji spor na obzorju je licenca za ubijanje, ki jo hoče Liga ob ostrem nasprotovanju Gibanja 5 zvezd uvrstiti v zakonodajo pod krinko legitimne samoobrambe.

Združenje sodnikov je že opozorilo na pravni monstrum, ki bi iz tega nastal, saj naj bi po ligaških načrtih oboroženi občani s krhkimi živci in težkimi pištolami lahko nekaznovano ubijali ne samo morebitne kršilce območja njihove zasebne lastnine ampak tudi ljudi na ulici »v neposredni bližini« njihovih stanovanj ali proizvodnih hal. Najbrž se ne motimo, če napovemo, da se v primeru, da bi parlament odobril (in predsednik republike podpisal) tak zakon, ljudem temnejše polti pišejo težki časi, ko bodo lahko sredi ulice postali tarče ligaških pistolerosov.

Paradoks ob vsem navedenem je ta, da je konsenz obeh vladnih strank v javnomnenjskih raziskavah v bistvu stabilen blizu 60 odstotkov. Vsak dan se prepirajo, skoraj ničesar nimajo skupnega, ko eden reče belo drugi odvrne črno in obratno, pa vendar ostajajo zasidrani tam.

Eden od razlogov je v pomanjkanju alternative. Demokratska stranka je zamaknjena v svoj predkongresni popek in še ni prebolela žalovanja po lanskih volitvah. Desnosredinski FI in FdI prav tako ne ponujata alternative, ko blago kritizirata Salvinija in obenem podpirata njegove protimigrantske in suverenistične skrajnosti. In ker ni alternative, igrata vladni stranki vse vloge v komediji: enkrat ena uveljavi točko iz svojega programa, druga pa igra (zgolj virtualno) vlogo opozicije, ki pa nima interesa preprečiti uresničitve tiste točke, saj se bosta potem vlogi obrnili, in bo ona na vrsti, da uveljavi nekaj svojega ob glasnem vendar sterilnem godrnjanju vladnega partnerja.

Tej komediji bomo najbrž priče vsaj do majskih volitev v evropski parlament. Kaj bo potem, pa še ni mogoče napovedati. Bo sledilo drugo dejanje komedije, ali bo nastopila tragedija?