Furlanija - Julijska krajina bi se lahko s prihodnjim tednom znašla na oranžnem seznamu, kar bi pomenilo, da bi se lahko po štirih tednih spet svobodno gibali po lastni občini, znotraj katere bi bil dovoljen po en dnevni obisk, ne da bi potrebovali samoizjave, odprli pa bi se tudi frizerski in kozmetični saloni ter nekatere druge dejavnosti. Pouk v živo bi spremljali tudi učenci drugih in tretjih razredov srednjih šol druge stopnje, v klopi bi se vrnil del dijakov drugostopenjskih srednjih šol. Pravzaprav bi lahko po posodobljenih epidemioloških podatkih barvo spremenilo kar sedem od trenutno devetih rdečih italijanskih dežel, čeprav je pandemična slika v Italiji še vedno zaskrbljujoča, kar potrjujejo predvsem podatki iz bolnišnic, ki so še vedno prezasedene, tudi v FJK. Na rdečem seznamu bi lahko kljub temu ostale samo Dolina Aosta in Kampanja. Zadnjo besedo bo vsekakor danes imel minister za zdravje Roberto Speranza.
Ne glede na Speranzovo odredbo številke ostalih dežel trenutno na papirju odgovarjajo pogojem, ki jih je vlada postavila za sproščanje ukrepov. Razlog za to gre pripisati izboljšanju iz zadnjih dni, ki sicer potrjuje, da je v tem sistemu nekaj narobe. Vlada zahteva, da za prehod iz rdeče v oranžno barvo morata v neki deželi preteči vsaj dva tedna, v katerih je osnovno reprodukcijsko število (Rt) nižje od 1,25. FJK izpolnjuje ta pogoj, saj se je Rt celo znižal z 0,98 na 0,79. Časovnega termina dveh tednov pa vlada (in njeni svetovalci oziroma znanstveniki) ni določila pri drugem »osnovnem pogoju« za spremembo barve oziroma pri sedemdnevnem povprečju okužb na 100.000 prebivalcev. Za prehod v manj strog, oranžen režim ukrepov zadošča, da je to število manjše od 250. Incidenca v FJK je bila še prejšnji teden krepko nad 300, številke pa so se v zadnjih dneh znatno izboljšale, tako da je bilo v zadnjem tednu v povprečju 219 okužb na 100.000 prebivalcev. Po eni strani se nedvomno pozna učinkovitost rdečih ukrepov, saj smo v sredini analizi že dokazali, da se je po dveh tednih od uvedbe najstrožjih omejitev začelo nižati število aktivnih okužb in hospitaliziranih ljudi. Rdeči ukrepi pa niso edini zaslužni za »uspeh«.
Svoje je nedvomno prispevalo tudi praznično obdobje, a ne zaradi zglednega obnašanja ljudi. Med velikonočnimi prazniki so namreč tudi v FJK, kot drugod po Italiji, opravili bistveno manjše število brisov od običajnega povprečja. Če so v ponedeljek, 29. marca, opravili 3520 testov in potrdili 301 okužbo, so na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, ob 1793 testih potrdili 63 okužb. Ob ponedeljkih se med drugim tradicionalno opravlja manj testiranj. Če pogledamo delovnik sredi tedna, so npr. v sredo, 31. marca, opravili 10.855 brisov, ki so potrdili 644 okužb, v sredo, 7. aprila, pa 7266 testov, ki so potrdili 286 okužb. Že res, da se je konkretno zmanjšal tudi delež pozitivnih brisov, kar je obetaven znak, je pa tudi res, da manjše število testov avtomatično prinese manjše število okužb in posledično nižje tedensko povprečje na 100.000 prebivalcev. Imajo torej prav tisti, ki pravijo, da nov sistem, ki ga je določila vlada, kaznuje ravno vestne dežele, ki opravljajo večje število testov, nagrajuje pa »lisjake«, ki testirajo nekoliko manj in imajo zaradi tega nižje številke in manj stroge ukrepe? Vprašati se je treba, komu to koristi, saj epidemije zagotovo ne bomo premagali z zvijačo.