Koronavirus Covid 19 je nenadoma vznemiril Italijo. Država je čez noč postala eno glavnih žarišč okužbe v svetu za Kitajsko in Južno Korejo. Oblasti, tako državne v Rimu kot deželne v Lombardiji, Venetu in bližnjih deželah, so nemudoma sprejele drakonske varnostne ukrepe, kakršnih ne pomnimo. Reakcije javnosti nihajo med resno zaskrbljenostjo osveščenih, neupravičeno paniko nevednih občanov pa vse do medijskih, političnih in komercialnih špekulacij.
Kaj se dogaja? Kako ukrepati? So bile storjene napake? So strogi ukrepi upravičeni, ali le podžigajo paniko? Odgovori niso preprosti. V medijskem hrupu tvegamo, da preslišimo priporočila strokovnjakov in nasedamo šarlatanom.
Kaj nam lahko pametnega pove novinarski starosta Paolo Mieli, ki ga osebno nisem nikoli cenil niti kot novinarja, še manj kot zgodovinarja, zdaj pa z ekranov modruje, kot da bi bil virolog? In tudi kakega virologa zanese.
Razvpiti Roberto Burioni govoriči, da je Italija naredila napako s prepovedjo poletov s Kitajske in da bi bili morali odrediti karanteno za vse prišleke od tam, kot da so to storili drugod po Evropi. To ni res, toda v Burionijevo kost so zagrabili medijski šakali, kot je dnevnik Libero, in politiki.
Prvi je seveda zatulil prvak šakalov Salvini. Vendar karantene niso uvedli nikjer v Evropi, ker bi to bilo nemogoče za deset tisoče potnikov dnevno.
Tudi sledljivost prišlekov, ki jo je uvedla Francija, se bistveno ne razlikuje od ukrepov v Italiji.
Ko hiša gori, nam ne pomaga modrovati, kaj bi bili morali narediti prej. Treba je omejiti požar. Tako svetovno priznana virologinja Ilaria Capua kot vodja milanskega infekcijskega kliničnega centra Sacco prof. Massimo Galli soglašata v nekaterih ugotovitvah. Izbruh tolikšnega števila primerov v le nekaj dneh dokazuje, da je okužba v Italiji tlela že precej časa. Koronavirus kroži že več tednov, gotovo vsaj tri, je prepričana dr. Capua, Galli pa domneva, da se je pojavil še pred uvedbo nadzora na letališčih.
Oba soglašata s strogimi ukrepi za omejitev žarišč. Posplošene epidemije še ni, sta pa dve pomembni žarišči. Za iskanje njunega prvega izvora je najbrž prepozno, osredotočiti se je treba na to, da čim bolj omejimo širjenje okužbe. Zato je izolacija žarišč potrebna, omejevanje premikanja in zbiranja množic na širšem območju dobrodošlo, vestnejša osebna higiena z rednim umivanjem rok koristna. Ob tem pa oba poudarjata, da koronavirus ni kuga, je le nova, agresivna oblika gripe. Dejstvo, da v Italiji nevidno kroži že več tednov, pomeni, da koronavirus za zdravje ni bistveno nevarnejši od običajne gripe, poudarja dr. Capua.
Za navadno gripo je med 14. oktobrom lani in 7. februarjem letos po podatkih ministrstva za zdravstvo v Italiji zbolelo 5 milijonov ljudi. Neposrednih smrtnih žrtev gripe je letno med 300 in 400, zaradi pljučnih in kardiovaskularnih komplikacij pa naj bi letno umrlo še 4 do 10 tisoč bolnikov. Te podatke je treba imeti pred očmi, ko razpravljamo o koronavirusu. Prav je, da smo zaskrbljeni, koristno je individualno in kolektivno preventivno ukrepanje, brezglavo paničarjenje pa bi bilo škodljivo. Množičen naval hipohondrov na bolnišnice bi za zdravstveno oskrbo prikrajšal bolnike, ki jo res potrebujejo.
Zato ohranimo mirno kri in skušajmo prisluhniti strokovnjakom v upanju, da jih medijski trušč in tuljenje šakalov ne bosta preglasila.