KOROŠKA: Vrh ledene gore

Na okrajnem sodišču v Železni Kapli se je v četrtek z oprostilno sodbo končala sodna obravnava proti koroškemu Slovencu, ki se je moral zagovarjati zaradi očitka poškodovanja krajevnega napisa oz. tablice, ker je nemškemu imenu kraja dodal še papirnato nalepko s slovenskim. Sodnik je nekdanjega ravnatelja dvojezične šole v Žitari vasi Franca Kokovico (86) oprostil, ker pri akciji ni nastala nikakršna škoda. V politično ozadje te akcije pa se sodnik - po pričakovanju - ni spuščal.

Primer krajevne tablice v majhni vasici Sele, ki je pri zadnjem popisu prebivalstva leta 2001 zabeležila kar 15,5 odstotka slovensko govorečega prebivalstva, kar povsem ustreza kriterijem ustavnega sodišča za postavitev dvojezičnih napisov (vsaj deset odstotkov!), postala pa žrtev leta 2011 sklenjenega političnega kompromisa o dvojezičnih tablah, zgovorno opozarja na dva obraza Koroške. Na zunaj urejenem manjšinskem vprašanju in izboljšanju vzdušja, na znotraj pa vrsto nerešenih vprašanj, ki tlijo pod krhko odejo dialoga in t.i. konsenzne politike.

Primer Sele je le vrh ledene gore, ki se je zdaj pojavila in ki opozarja, da v deželi vse le ni tako, kot to trdijo ne le zvezni in deželni politiki, temveč tudi nekateri predstavniki manjšine: koroški Slovenci še zdavnaj ne uživajo vseh manjšinskih pravic po državni pogodbi (ADP) in tudi drugih mednarodnih zaščitnih konvencijah. Še vedno je vrsto odprtih, nerešenih vprašanj! Na primer potreba po dodatnih dvojezičnih tablah, na kar je opozoril Kukovica, nujno potrebne so reforme v dvojezičnem šolstvu, pri otroških vrtcih, ogrožen je masters-študij slavistike na univerzi v Celovcu, in tudi pri financiranju manjšinskih ustanov in manjšinskih medijih (Novice, Nedelja, itd.) že desetletja ni povišanja sredstev. Skratka: slovenska in tudi ostale manjšine v državi so za Dunaj postale deseta briga! Dežela Koroška se vsaj trudi izboljšati položaj manjšine, tam, kjer so pristojne občine, pa - z majhnimi izjemami - za potrebe manjšine ni čutiti posluha.

In na še nekaj opozarja primeru Kukovica: državno tožilstvo očitno v manjšinskih zadevah slej ko prej uporablja dvojno merilo: koroškega Slovenca so postavili pred sodnika, čeprav z nalepljanjem štirih papirnatih črk ni napravil nikakršne škode, pri množičnem pogromu na dvojezične table leta 1972, ko so nasilno podirali dvojezične table po južnem Koroškem in jih nato vrgli pred poslopje deželne vlade v Celovcu, ali v časih Jörga Haiderja, ki je osebno in na deželne stroške prestavljal dvojezične table in mu je pri tem asistirala celo cestna uprava, ni bilo niti ene prijave ali enega sodnega postopka!