Prijava
Dark Theme
Napoved goriške občine, da bodo na Korzu Italia uvedli enosmeren promet in na cestišču pridobili varno kolesarsko stezo, je prava kopernikanska revolucija v več kot 30-letni praksi urejanja kolesarskega prometa v mestu.
Nikolaj Kopernik je proti dogmatizmu katoliške cerkve utemeljil, da Zemlja kroži okrog Sonca in ne obratno. Goriški občinski možje so 500 let kasneje spoznali, da sodijo kolesarji na cesto in ne na pločnike. Na cesto, seveda, znotraj varovanih kolesarskih pasov.
Spoznanje zasluži aplavz in željo, da bodo načrt čim prej uresničili. Z njim je padla tudi dogma, da mora biti avtomobilski promet po Korzu za vsako ceno dvosmeren. Zaradi nje je že ob koncu 80. let prejšnjega stoletja šel po vodi prometni načrt, po katerem naj bi na osi sever-jug promet speljali po dveh enosmernih vzporednicah, po ulicah Di Manzano in Duca d’Aosta v smeri centra in po Korzu ven iz mesta. Na obeh bi pridobili tudi varne kolesarske steze. Načrt je takrat naročila uprava župana Scarana, vendar ne on ne naslednika Tuzzi in Valenti niso potem hoteli uvesti prometnih omejitev na Korzu. Prav tako ni bilo dovolj poguma v levosredinski Brancatijevi upravi. Nov načrt je kasneje naročil župan Romoli vendar načrtovalcem velel, da mora Korzo ostati dvosmeren.
Zato tudi od tega ni bilo nič.
Kratek povzetek tridesetletja pove, da je treba županu Ziberni in njegovim sodelavcem priznati, da so končno zbrali pogum za rešitev, ki je za Gorico najbolj smotrna. Vendar, če je rešitev načeloma dobra, pa se ne moremo izogniti vtisu, da je tudi improvizirana in delna. V poštev jemlje le Korzo, zato utegne ob pozitivnih prinesti tudi negativne posledice. Upravitelji so se do nje dokopali, potem ko so uredili stranske površine in pločnike na Korzu ter jih, kot je prav, namenili pešcem in kavarniškim mizicam. Na kolesarje takrat niso pomislili. Na nov porfirni tlak kolesarska steza ne sodi, prav tako bi jo bilo nerodno odpraviti prav v času, ko se po vsem svetu spodbuja kolesarska mobilnost. Nazadnje ni ostalo drugega kot enosmerni Korzo s kolesarsko stezo na cesti.
Za kolesarje bo to dobro, za avtomobilski promet pa najbrž ne, saj je izbrana smer vožnje napačna. Na krožišču na Trgu Saba se bosta prekrivala glavna prometna tokova proti mestu in iz njega, kar utegne v času prometnih konic povzročiti zastoje. Veliko bolj tekoč bi bil promet po enosmernem Korzu navzven in po Ulici D’Aosta proti centru. Niti še ni jasno, kam bodo preusmerili avtobuse, ki vozijo v smeri železniške postaje. Če jih bodo na še vedno dvosmerni Ulici D’Aosta, se tam obetajo dodatne komplikacije in prometni zamaški. Skratka, ideja o enosmernem Korzu Italija je načeloma dobra, vendar za zdaj improvizirana. Dobro bi jo bilo preveriti in popraviti s pogledom na celovito ureditev prometa v mestu.
Ob tem bi občinskim možem in ženam prišepnili še eno priporočilce. Na otoku za pešce na Verdijevem korzu bi bilo dobro z oznakami na cestišču določiti dvosmeren vozni pas za kolesarje.
Nekdanja kolesarska pasova na pločnikih sta estetsko lepa, vendar povsem nefunkcionalna zapuščina levosredinske uprave. Zdaj vlada na tem delu popolna anarhija, kolesarji pa nevarno vijugajo med kavarniškimi mizicami, dostavnimi vozili, mamicami z vozički in raztresenimi pešci sredi cestišča.
