Prijava
Dark Theme
Za ukrepe, ki so našteti v normah o zaščiti slovenske manjšine, bo prihodnje leto prišlo deset milijonov evrov iz državnega proračuna, še nekaj zraven iz blagajne Furlanije - Julijske krajine. Ni slabo, priznajmo.
Mnogo manj spodbudne so ugotovitve, ki smo jih slišali v četrtek na Opčinah. Slovensko gospodarstvo v Italiji še obstaja, a ni kovačnica delovnih mest. Največ je majhnih, družinskih ali celo individualnih podjetij, v katerih prej prevladuje glavobol zaradi birokracije kot pa načrtovanje naložb.
Gospodarstvenik Edi Kraus ni gospod, ki bi se predajal malodušju. In vendar je v četrtek ocenil, da se manjšinsko gospodarstvo iz tega položaja ne bo odmotalo. To je napoved za naprej. Pogled za nazaj pa je ponudil predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robert Frandolič, ki je potožil, da je manjšina v prejšnjih letih veliko razmišljala o kulturi in premalo o ekonomiji.
Za primerjavo je ponudil Južne Tirolce, ki so uspešni v gospodarstvu in v turizmu.
No, k temu moramo dodati, da so v Bocnu stvari bistveno drugačne. Nemci ne vodijo društev, ampak pokrajinsko vlado. In 90 odstotkov davkoplačevalskega denarja ostane na domačih tleh in ne gre v Rim. Slovenska manjšina tolikšnih vzvodov nima.
Ima pa trdo jedro organizacij in zvez. In v tem jedru, ki prejema spoštovanja vreden denar, ne smejo doneti le ljudske pesmi in odzivi na plakatiranje desničarskih organizacij. Mora kipeti tudi želja po ukvarjanju s prihodnostjo.
