MANJŠINA: Polemika z nekaj stoli

Za tiste, ki jim tema ni ravno domača, bomo strnili in poenostavili.

En del Slovencev v Italiji trdi, da bi italijanska država slovenski manjšini morala zagotoviti sedež v parlamentu in v deželnem svetu. Tako bi na vsakih volitvah Slovenci ločeno izbirali, kdo naj bo njihov predstavnik v Rimu oz. Trstu. Drugi del pravi, da to ni primerno. Oboji, eni in drugi, se sklicujejo na demokracijo. Prvi pravijo, da so v demokratični državi manjšine zaščitene. Drugi pravijo, da v demokraciji vsi veljamo en glas. Zato bi bilo krivično, če bi Slovenci volili dvakrat oz. če bi slovenska skupnost samodejno dobila sedež v parlamentu, ko pa druge skupine volivcev do njega pridejo veliko težje.

Stališči sta nasprotni in ju je zato nemogoče poenotiti.

Lahko pa prepad med bregovoma postane še večji, ko ena ali druga stran poostri lastne trditve. Zgodilo se je, na primer, prejšnji teden, ko je Miloš Budin na srečanju SKGZ dejal, da Slovenci v Italiji najbrž niso več »narodna skupnost«. Družba se spreminja, je rekel, za mnoge je narodna pripadnost povsem nepomembna. Zakaj bi torej še govorili o sedežu za slovensko manjšino, ko ta morda niti ne obstaja več.

Deloma je res. Drži, da v današnji družbi nastajajo nove in pisane identitete. Da pa bi se zaradi tega država morala povsem odpovedati svoj vlogi regulatorja, težko sprejmemo. Če pretiravamo: bi se država morala odreči ekološki politiki, ker ljudje pač radi onesnažujejo? Bi morala preklicati vse pobude za enako zastopanost spolov, ker pač v družbi večinoma odločajo moški? Zato ne bo napačno, če razlike negujemo in ščitimo. Intelektualno bogatijo družbo.

Ima pa Budin prav, ko opozarja, da smo Slovenci del neke družbe. Prav je, da smo v njej dejavni, ne pa izolirani. Zato bi si stranki Slovenska skupnost upali svetovati, naj ne zgolj zahteva zajamčenega sedeža za Slovence. Mora tudi povedati, kaj sledi temu. Čemu naj služi in kaj lahko doseže izvoljeni predstavnik manjšine?

Vprašanje terja razmislek. A dokler se mu posvečamo na internih razpravah v sobah z nekaj stoli, mu ne bomo kos. Bomo kvečjemu poglabljali prepad med stališčema. Zato se splača najeti večjo dvorano in v razpravo povabiti tudi italijanske stranke. Zdaj je ugoden čas.