V letu, ki se izteka, so imeli pozorni opazovalci manjšinskih dinamik kar nekajkrat občutek, da se je med krovnima organizacijama Slovencev v Italiji zataknilo. Najhuje naj bi bilo v mesecih, ko sta bili Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij dan in noč vpeta v priprave na 13. julij in postopek vračanja Narodnega doma v Trstu. Najbolj črnogledi so trdili, da ni bil dialog že dolgo na tako nizki ravni.
Eni so vzroke za težave pripisovali ostri polarizaciji mnenj v osrednji Sloveniji, kar naj bi zaostrilo tudi komunikacijo med krovnima organizacijama, ki gravitirata v nekoliko različnih nazorskih svetovih. Drugi so opozarjali na preočitno »vmešavanje« uradnih predstavnikov Republike Slovenije in iz zaprašene omare potegnili nekoč priljubljeno geslo: manjšina naj bo subjekt! Spet tretji so v dejstvu, da SKGZ prvič vodi ženska (bivša ravnateljica, vajena vodenja), videli »moteči« element, ki je zamajal gotovosti doslej izključno moškega dogovarjanja (in priljubljeno trepljanje ob gostilniški mizi).
Torkova skupna tiskovna konferenca obeh predsednikov, Walterja Bandlja in Ksenije Dobrila, je dajala drugačen vtis. V letu, ko je pandemija spremenila svet in je tudi manjšinsko življenje povečini utihnilo, je bil dialog »kontinuiran, nepretrgan« in pogoj za veliko pripravljalno delo, ki ga krovni opravita pred vsakim institucionalnim srečanjem, je dejala Dobrila. Bandelj pa je bil še bolj jasen: razkola med krovnima ni, predsednika se vedno pogovarjava, morda nimava vedno istega mnenja, a v javnosti nastopava skupaj; na nedavni seji sveta vlade RS s predstavniki manjšin smo edini predstavili en sam skupen dokument ...
So bile torej ocene pozornih opazovalcev manjšinskih dinamik napačne? Ne povsem ... V začetku decembra se je na primer med krovnima ponovno zaiskrilo, saj se nista mogli zediniti glede porazdelitve sredstev iz zaščitnega zakona. Težave prav gotovo o(b)stajajo, v katerem odnosu ne? A danes potrebujemo predvsem dobre novice. Potrebujemo zagotovilo, da bosta krovni organizaciji, ki sta – kot je dokazalo dogajanje okrog Narodnega doma – privilegirani sogovornici najvišjih predstavnikov obeh držav, ob vsaki težavi iskali skupni jezik. Če bosta pri tem bolj prisluhnili tistim mladim, ki stavijo na kvaliteto in so že večkrat dali vedeti, da jih delitev na naše in vaše duši, bodo novice še boljše.