Sobota, 06 junij 2020
Iskanje

MEJNO VPRAŠANJE: Žal nismo Hrvaška

16. maj. 2020 | 13:02
    Dark Theme

    Vseevropska zmeda o prehajanju mej v času pandemije se močno odraža tudi na italijansko-slovenski meji, kar zelo občutimo vsi, ki živimo na območju, ki gre od Kanalske doline in Rateč do Milj in Kopra. Medtem ko se v Bruslju morda nekaj premika, imamo vtis – več kot dva meseca potem, ko je Slovenija uvedla strog nadzor na mejah z Italijo in mnoge mejne prehode tudi zaprla –, da je med sosednjima državama nastal diplomatsko-politični mrk. Nič nenavadnega, če bi bili državi v sporu ali pa bi bili njuni odnosi hladni, zelo nenavadno, če sosedi ob vsaki priložnosti izpostavljata odlično sodelovanje.

    Da je nekaj narobe v meddržavni komunikaciji, je bilo jasno že 10. marca, ko je takratni predsednik slovenske vlade Marjan Šarec napovedal zelo stroge nadzorne ukrepe na zahodni meji. Spričo razsajanja koronavirusa v Italiji je bil to razumljiv ukrep in v času zelo hitrega širjenja okužb najbrž ni bilo časa za predhodne informacije, ko so se razmere ustalile, pa bi človek pričakoval višjo raven meddržavnega komuniciranja od tistega, ki ga dnevno zagotavljata italijanska in slovenska policija.

    V Sloveniji je ravno ob izbruhu pandemije prišlo do zamenjave vlade in torej resornih ministrov, italijanska notranja ministrica Luciana Lamorgese in njen kolega za zunanje zadeve Luigi Di Maio sta v tistih dneh imela druge pomembnejše skrbi, kot je meja s Slovenijo. A od takrat sta minila dobra dva meseca. Slovenski notranji minister Aleš Hojs in italijanska ministrica Lamorgese sta se v tem času dvakrat pogovarjala, (enkrat o koloni tovornjakov na meji in enkrat o beguncih) in to je bilo dejansko vse. Hude težave, ki so nastale na meji, bi od obeh vlad zahtevale drugačen pristop npr. do potreb ljudi, ki živimo na obmejnem področju, če ne drugo pa vsaj boljše medsebojno komuniciranje.

    Goriška prefektura je notranjemu ministrstvu predstavila pričakovanja krajevnega prebivalstva in s tem spodbudila Rim, da se loti vozla italijansko-slovenske meje, ki je sicer domena obeh držav in ne le ene. Prav zaradi tega je med Rimom in Ljubljano nujno potrebno dogovarjanje. Velike spodbude (in pritiski) v to smer prihajajo iz slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem, a tudi iz Nove Gorice in severnoprimorskih občin, manj s slovenskega Krasa in Istre, žal.

    V četrtek je vsekakor prišla dobra novica, da bodo dijaki in študenti iz Italije, ki obiskujejo šole in univerze v Sloveniji lahko prečkali mejo, s čimer bodo izenačeni z obmejnimi delavci. Nobene karantene, le potrdilo, da študirajo v Sloveniji in seveda osebni dokument. Ukrep, ki velja tudi za dijake in študente s Hrvaškega, je podoben ukrepu, ki velja za italijanske državljane, ki študirajo v Avstriji.

    Slovenija in Hrvaška imata zelo podobno epidemiološko sliko, vseeno pa preseneča naglica, s katero sta se Ljubljana in Zagreb dogovorila o prehajanju meje. Hrvaška je upravičeno v skrbeh zaradi bližnje turistične sezone, Slovenija pa je očitno vzela v bran interese svojih 110 tisoč državljanov, ki imajo v Istri in Dalmaciji počitniške hiše in plovila. O hrvaško-slovenski meji se nista pogovarjala notranja ali zunanja ministra, pač pa resorna ministra Gari Cappelli in Zdravko Počivalšek. »Hrepenenje po Hrvaški bo rešilo vse naše obmejne težave,« je v Primorskih novicah zapisal koprski kolega Stefano Lusa. Ironična, a obenem grenka ugotovitev.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani

    $tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

    Kje bi radi počitnikovali?

    2. jun. 2020 | 16:42
    V Sloveniji
    V Italiji
    Na Hrvaškem
    V Grčiji
    Drugje
    Letos si počitnic ne bom mogel privoščiti
    Prikaz rezultatov

    Glasovanje zahteva prijavo