(NE)SPOMINJANJE: Naj jo vidijo in zavohajo

Vsiljene odločitve so večkrat nadležne in dosežejo obraten rezultat od želenega, pa vendar: prestopili smo mejo, oklevanje in minimiziranje nista več sprejemljiva. Če živimo v državi, v kateri kar 15% vprašanih zanika šoo in torej pokol šestih milijonov Judov, v državi, v kateri skoraj 20 odstotkov ljudi meni, da je bil fašistični diktator Mussolini »velik vodja, ki je samo zagrešil nekaj napak« (podatki Eurispes), potem je nekaj hudo narobe. In je morda čas, da se nekatere stvari zakonsko uredijo.

Ko so se pojavile teko imenovane rožnate kvote, se je marsikdo zmrdoval nad dejstvom, da bi zastopanost žensk v izvoljenih telesih ali upravnih svetih velikih podjetij zagotavljal zakon. Nočemo privilegijev, izvoljene želimo biti, ker to zaslužimo in ne zato, ker smo ženske, je bilo in je slišati. Povsem upravičeno. Če bi živeli v enakopravni družbi, ki na vseh ravneh ceni in nagrajujejo sposobnosti kogarkoli, ne glede na njegov spol, bi se stoodstotno strinjala. A ni tako. V naši družbi se posledice večstoletnega zoperstavljanja žensk odpravljajo zelo počasi. Zakaj je ne bi, dokler jih ne povsem, »spodbudili« z zakonskimi določili? Podobno je z zgodovinskim spominom. Mislili smo, da sta holokavst in tragično zatiranje »drugačnih« ena tistih temnih in sprejetih strani zgodovine, vrednih obžalovanja in pietete. In res je še leta 2004 po podatkih Eurispesa šoo zanikalo manj kot tri odstotke vprašanih.

A danes ni tako: družbo zastrupljajo sovražni in rasistični govor, lažne novice, nestrpnost. Vsi nimajo te sreče, da bi enkrat v živo prisluhnili srhljivi pripovedi Liliane Segre, Borisa Pahorja, Dinčija Goruppija. Da bi na lastne oči videli tetovirane številke na njihovih kožah. Vsi niso tako vedoželjni, da bi segli po knjigah spominov. Zato jih je treba peljati v celice Rižarne, pred kupe otroških čevljev v Auschwitzu, na stopnice smrti v Mauthausnu. Da vidijo, tikajo, zavohajo smrt. Če bi Evropska unija vsakemu mlademu Evropejcu financirala iz svojega proračuna obvezno potovanje spomina, bi zavarovala svojo in našo prihodnost.