NOGOMET: Nestrpnost na pohodu

Rasistični izpadi (in podobno) so na nogometnih tekmah žal na dnevnem redu. Začenši v nogometni Serie A. Posledično tudi v deželnih prvenstvih, v katerih smo bili Slovenci tarča protinarodnostih žaljivk že od samega začetka.

To se pravi po drugi svetovni vojni, ko se je šport šele razvijal. Takrat so nas celo bojkotirali (primer Primorja) in italijanski klubi niso igrali proti slovenskim ekipam. Na tekmah proti slovenskim klubom (tudi v mladinskih ligah) se še vedno sporadično pojavi nekdo, ki ga moti slovenska beseda. Toda pozor. Tudi v naših sredinah ni vse rožnato. Pred kratkim se je zgodilo, da je bil zaradi rasističnega izpada kaznovan nogometaš mladinske ekipe repenskega Krasa. Prav zaradi tega ne smemo podcenjevati tovrstnih primerov. Klubi morajo primerno in odločno reagirati. Tudi drastično. Morda z izključitvijo posameznikov, če kršijo določena pravila.

Sprašujem se, ali obstaja društvo, ki ima neke vrste etični pravilnik, ki ga klubski odborniki pred vsakim začetkom sezone razdelijo fantom, trenerjem in predvsem staršem, ki so včasih na tribuni prav najslabši zgled za svoje otroke. Pa tudi navijačem, ki se vsekakor zbirajo in nastopajo samostojno. Očitno ni dovolj, da društva skrbijo le za športno plat. Potrebno je, da se mlade tudi »vzgaja«. Čas je, da se šport razvija v svoji najlepši luči. Na igrišču in ob njem smo si namreč vsi enaki.