NOVO OBDOBJE: Čas pred in po »koroni«

Ko bo vse mimo, se bomo pogovarjali, pisali in poročali o življenju pred in po covidu-19

Koronavirus bo v zgodovini človeštva zapustil trajno in neizbrisno sled. Pravzaprav še ne vemo kako in v kolikšni meri. Sicer na drug način kot vsakršna vojna.

Kar naenkrat se nam je življenje v hipu spremenilo. Totalno. Nič več poljubov, objemov, stiskanja rok. Kako bi danes »trpel« nekdanji (pokojni) predsednik (pokojne) Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, ko ne bi smel poljubljati drugih državnikov. Grafit, ki je nekoč krasil Berlinski zid, Bratski poljub, na katerem je ruski umetnik Dmitrij Vrubelj upodobil zgodovinsko dotikanje ustnic med sovjetskim in vzhodnonemškim voditeljem Erichom Honeckerjem, bi bil v času »korone« bogokleten.

Ko po mestu, na vasi pa tudi v gozdu srečaš osebo, se pomakneš meter stran, da morebiti ne bi prišlo do medsebojnega stika. Človeku, ki je še do pred nekaj tedni kihnil, si mu zaželel »na zdravje«. Zdaj mu prav tako iz olike »odzdraviš«, v resnici pa ga egocentrično pošlješ tja, kjer ne sije sonce.

Tudi premiki so zelo omejeni: dom, služba, trgovina jestvin, lekarna in pika. Avto, ki je še v času pusta norel desno-levo-gor-dol, od Milj do Sesljana (pa Gorice), počiva. Bencinski rezervoar, ki je pred »korono« zdržal slaba dva tedna, je (ne)pričakovano še poln. Kolo, kljub lepemu sončnemu vremenu, ostaja zaprašeno in v garaži čaka na boljše čase. Odprimo oklepaj: bodimo pošteni, športno kolesarjenje in nabiranje kolesarskih kilometrov je v tem trenutku prepovedano. Ne iščimo izgovorov in ne po svoje interpretiramo vladne uredbe, v kateri jasno piše, da se premikamo zgolj v nujnih primerih.

Vsi nestrpno čakamo in upamo, da bo vsega tega kmalu konec. O posledicah (še) ne razmišljamo. Ekonomisti že opozarjajo, da bomo plačali »težak« davek. Marsikateri podjetnik se bo znašel v velikih škripcih. Evropske države bi se lahko močno zadolžile. Na preizkušnji bo sama Evropska unija, ki mora zdaj dokazati, da ni zgolj papirnati tiger. Pandemija lahko še bolj združi, a tudi v enaki meri razdruži »evropo«.

Kot po vsaki krizi bo prej ali slej prišlo do preporoda. Od vsega tega se bomo marsikaj naučili. Že zdaj vemo (zelo banalno), kako pomembna, dragocena in nenadomestljiva je socialna država, po kateri so v zadnjih desetletjih udrihali številni politiki. Prišlo bo do sprememb v vsakdanjem življenju.

Še bolj bomo uporabljali tehnologijo. Še bolj se bomo otepali lažnih novic na družabnih medijih, ki so se v teh dneh dobesedno razpasle po spletu.

Nenazadnje je tudi vloga medijev v teh težkih trenutkih nenadomestljiva: preživeli bodo le tisti, ki so najbolj verodostojni, ki stalno preverjajo informacije in ne stremijo po senzacionalnih novicah.

Prihodnje generacije se bodo spominjale »kuge« tretjega tisočletja, ki bo tako ali drugače terjala svoj davek. Ko bo vse mimo, bomo potrebovali kar nekaj časa, da si brezskrbno sežemo v roke in se objamemo. Po tej preizkušnji bomo postali še boljši in močnejši.