Prijava
Dark Theme
Na računalniku tipka zgoraj levo: esc. Uporabna je za prekinitev programa, za preklic in vrnitev v prejšnje stanje. Za to, kar imam v mislih, ne bi bila zadostna. Naj bo še reset, ponoven zagon. Ne računalnika, seveda.
Ponoven zagon »normalnega« življenja. »Normalnega«, ker vrnitve v prejšnje stanje dolgo ne bo. Nova normalnost – ko bo – bo povsem drugačna, kot je kdaj koli bila.
Leto, od katerega se bomo drevi ločili, ni prizaneslo nikomur. Nazadnje, čisto v končnici, je s težko roko udarilo po sosedih na Hrvaškem, kjer je torkov potres rušil in jemal življenja.
Leto tokrat ni zdrvelo do konca. Upočasnjevali so ga zastoji javnega življenja, karantenske osamitve, skrbi za vsak naslednji jutri zaradi zamajanih gotovosti na delovnih mestih. Zaradi stiske, materialne najprej, ki je narasla. Socialni potres pa mora še priti, po mesecu marcu, je včeraj namignil italijanski premier. Tedaj se napoveduje preklic ukrepa zamrznitve odpustov z dela. Spričo takšnih napovedi so igrice italijanske politike težko razumljive, odvratne. Neodgovorne so na predvečer časa, ko se bo morala država postaviti na noge in z denarjem iz evropskega sklada za okrevanje po epidemiji doseči dolgoročni učinek. Za politiko zdaj čas drvi. »Moramo teči,« je včeraj bila premierjeva prispodoba za državo, ki se pomika z okovi na nogah. Esc! Reset!
»Vse bo še dobro« je bilo eno izmed spomladanskih gesel. Ponavljali smo ga kakor mantro. Bil je obred odganjanja slabšega scenarija. Ni ga odgnal. Zdravstvena kriza ima danes zlasti dva žalostna obraza. »Izbris« generacije, ki nam je pripravila in na zlatem krožniku servirala blagostanje. Zaradi epidemije plačuje najvišji davek po številu življenj. In frustracija generacije sveže polnoletnih, ki so jih razmere zaprle na domove ravno v času, ko najbolj intenzivno iščejo svojo pot v svet odraslih. Esc! Reset!
Z materialno je narasla in še bo rasla duševna stiska. Vsak dan smo izkušali strah, tesnobo, utrujenost, stres, razdraženost, jezo ... S strahom tudi družbeno stigmatiziranje, nestrpnost. Krčenje demokratičnega prostora. Esc! Reset! Ločevanje tega, kar je neločljivo povezano. Zaprte meje. Reset! Incident na meji. Esc! Reset!
Vsak konec pa prinaša nove začetke. Začetek novega zavedanja o ranljivosti družbe, ki si je spodjedala tla pod nogami s proračunskimi rezi v zdravstvu, v šolstvu, v znanstvenem raziskovanju. Začetek spoznanja – po papeževem izreku –, da ne moremo biti zdravi, če je svet okrog nas bolan. Začetek novega zavedanja, kako dragocena je svoboda. Novega zavedanja vloge kulture za obstanek skupnosti. Začetek novega sočutja prav za vsakogar, tudi za soseda, kateremu prej nismo namenjali niti pozdrava. Približala nam ga je pomirjujoča misel, da kljub osami nismo zares sami, da so za stenami naših domov še druga živa bitja pa čeprav za zaprtimi vrati. Sočutja in okrepljene solidarnosti do teh, ki že nosijo posledice epidemije na gospodarstvo. Začetek nove vere v sodelovanje narodov, ki je obrodilo milijardni paket za okrevanje. Začetek novega pospeška tehnološkim inovacijam. Začetek odkrivanja novih junakov – zdravstvenih delavcev. Začetek novega zaupanja v znanost, ki nam je v rekordnem času pripravila praznični dar – cepivo.
ENTER!
In na zdravje!
