ODLIKOVANJA: Naj bo naložba

Kar se je včeraj zgodilo v Ljubljani, v predsedniški palači, ima korenine v prepričanju, da so ljudje dobre volje le sposobni premakniti kolesje zgodovine. Iz »zamejske« izkušnje vemo, da se je občutek ujetosti prebujal vsakič, ko so različni spomini trčili in je vračanje v preteklost jemalo moč. Kljub temu je bilo dovolj takšnih ljudi, ki so iskali pot iz navidezne brezizhodnosti. To dejstvo je dobilo včeraj priznanje najvišjega predstavnika slovenske države, ki je v utemeljitve štirih odlikovanj med drugim zapisal: »Zgodovina prizadevanj za pomiritev in spravo je dolga in dolg je seznam ljudi, ki so si za ta cilj v zadnjih 20 letih neutrudno prizadevali.«

Zgodovina, ki se je nekako zavrtela o novo smer, je naša in ima za epicenter predvsem Trst, kjer je proces normalizacije odnosov med različnimi skupnostmi

dobil pospešek. Učinki sproščanja negativne energije so vidni v spreminjanju mesta. Slovenci v Italiji s(m)o za to veliko storili, gradili s(m)o mostove, iskali poti sodelovanja, na njih s(m)o srečevali vse več pripadnikov večinskega naroda. Trije izmed štirih včeraj odlikovanih so torej »manjšinci«, ki so se jim v predsedniški palači pridružili še nekateri drugi spodbujevalci sprememb. Res dolg je seznam ljudi. Dolg bi bil tudi seznam malih in velikih dejanj, ki so jih bili sposobni tukajšnji ljudje, zato da se je kolesje zgodovine le premaknilo. Narodni dom v Trstu je vsemu temu krona, simbolično morda najbolj dragocena.

Ni pa še to cilj, kar je ne ravno premišljeno izjavil župan Trsta, ki je bil četrti med odlikovanimi. V spremenjenih razmerah lahko pripravljamo pot novim ciljem, takšnim, ki niso le simbolični, a zelo oprijemljivi. Če župan resno misli, naj zdaj pokaže pogum, denimo tako, da omogoči rabo slovenskega jezika v mestnem svetu. Uresničil bo to, česar niti levosredinska uprava ni zmogla. In če za svojimi besedami o pomiritvi res stoji in je dvakratni stisk roke predsednikov Pahorja in Mattarelle v Bazovici tako navdihujoč, kot je včeraj zatrdil, naj ob desetem februarju spremeni besedišče. Vsako drugačno ravnanje bi bilo ponovno zaustavljanje kolesja zgodovine. Zato odlikovanja slovenske države za župana Trsta (in za predsednika Dežele FJK, ko bo ...) ne bomo imeli za nagrado, temveč predvsem za naložbo v prihodnost.

Včerajšnji dan v Ljubljani bi lahko imel pridih praznika, ko se ne bi v Evropi istočasno začela dogajati nova tragedija. Nepojmljiva.