OLJKE: Ptica feniks

Zgodba o oljkah nad Jamljami in Komarjami je navdušujoča, večplastna in polna simbolike. V njej se razodeva neizmerna moč narave, ki se obnovi tudi po najhujši ujmi, hkrati nas opozarja na pomen korenin, iz katerih črpati življenjsko energijo za prihodnost.

Jameljske oljke so se kot ptica feniks večkrat ponovno dvignile iz pepela in ponovno zaživele, zato je po mnenju vseh sogovornikov, ki so prispevali k nastanku sosednjega članka, vredno ovrednotiti njihovo zgodbo, ki nas nagovarja k ohranjanju krajevne zgodovinske, kulturne in seveda – po zaslugi ledinskih imen – tudi jezikovne dediščine. Pripraviti bi veljalo širši projekt, pri katerem bi ob domačinih sodelovali tudi krajevni upravitelji in društveni delavci; da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, bi moralo biti raziskovalno delo, ki bi bilo posvečeno odkrivanju zgodovine nekdanjih oljčnih nasadov, čezmejno, saj se oljke ne zmenijo za – odslužene – mejne kamne, ki jih zarašča grmičevje, temveč se bohotijo na obeh straneh državne meje med Jamljami, Komarjami in Seli na Krasu. Ob zbiranju pisnih in ustnih pričevanj bi seveda bilo zanimivo delo na terenu z ugotovitvijo razširjenih sort in njihove starosti.

Zgodba ima ob ustreznih marketinških prijemih tudi velik turistični potencial, pri katerem bi veljalo izkoristiti dediščino prve svetovne vojne, ki so jo oljke čudežno preživele; pozabiti ne gre niti na stezo, ki prečka celotno pobočje in povezuje Komarje s Seli na Krasu. V preteklosti so po njej hodile kraške mlekarice, ki so nosile mleko v Laško; v zadnjih letih jo društvi Kremenjak iz Jamelj in Dren s Sel uporabljata za svoj čezmejni jesenski pohod, ki je letos na žalost odpadel zaradi koronavirusa. Zahtevnejši korak bi verjetno predstavljala obnova nekdanjih oljčnih nasadov z obrezanjem »divjakov«, kar mogoče zgleda neuresničljivo, čeprav nikakor ni. Pod Cerjem, ki je v zračni liniji od vrha Kremenjaka oddaljeno le kakih sedem kilometrov, so ravno v zadnjih letih posadili nekaj novih oljčnikov, v katerih pridelujejo zelo kakovostno oljčno olje; zanj so doslej oljkarji iz Lokvice prejeli več odličij na mednarodnem tekmovanju v Splitu.

V pričakovanju, da se začne pisati novo poglavje o večstoletnem gojenju oljk na pobočjih Kremenjaka, se seveda lahko odpravimo na sprehod in se sami prepričamo o neizmernem bogastvu, ki ga imamo na dosegu roke. Kdor je že malce vešč gojenja oljk, si lahko nareže nekaj cepičev in zatem na domačem dvorišču prispeva k ohranjanju starih oljčnih sort, ki so nekoč prebivalcem Jamelj in okoliških zaselkov pomagale preživeti na skopi kraški zemlji.