POLITIKA: Znamenja »sprave«

Vlada, ki je v četrtek dopoldan zaprisegla na Kvirinalu, bi morala nastati lani. Zakaj ni, je znano. Še preden bi se začeli pogovori med Demokratsko stranko in Gibanjem petih zvezd, je Renzi napovedal, da bo raje s fotelja (domačega, ne ministrskega) in čipsom v roki gledal film vladnega brodoloma pristašev Beppeja Grilla. Zdaj je rojstvo rumeno-roza-rdeče vlade, ki sta ga spodbudila prav Renzi in Grillo, vsekakor bolj sporno in 26 točk programa bolj spominjajo na 26 šivov na rano nezaceljenih zamer, ki so se med novima partnerjema nakopičile v tem času.

Lepilo nove vlade je v tem, da bi njen hiter propad odnesel tudi obe vladajoči politični sili, ki sta ji dahnili življenje, in na zlatem krožniku omogočil premočno vrnitev na oblast zdaj poparjenega Salvinija. A zdi se hkrati, da sta se nova koalicijska partnerja med pogajanji za oblikovanje vlade in ministrske ekipe vendarle potrudila, da bi odpor do skupnega »sovražnika« obrodil tudi poskus medsebojnega oplojevanja, ki presega zgolj domet njunega vladnega sobivanja do konca zakonodajne dobe. Ob zavesti, da piha v državi močan veter desnice, ki ji je Salvini s svojo volilno donosno, a politično nepremišljeno (in navsezadnje tudi zanj škodljivo) nacionalistično držo, nadel obraz neliberalnosti in jo potisnil na obrobje razvitega (zahodno)evropskega prostora.

Nekaj znamenj, da »sprava« med novima partnerjema ne bo zgolj enodnevna muha, obstaja: ministrska ekipa je na obeh straneh prečiščena, Conte je polnopravni premier, demokrati so izsilili jasno umeščenost Italije v jedro Evrope in manj surovo obravnavo vprašanja migracij, Gibanje ohranja svojo socialno naravo, ki je tudi del zakladnice klasične levice. Naslednji proračun bo pokazal, ali obstaja tudi vizija družbenega razvoja.

Če bo vladi in strankam, ki jo podpirajo, uspelo tudi utišati svoje klepetulje, političnemu diskurzu vrniti dostojanstvo in umirjenost, bo to konec koncev koristno tudi za zdravje demokracije. In bo morda besedišče morala spremeniti tudi opozicija.