Prijava
Dark Theme
Da je Trst danes drugačno mesto od tistega pred dvajsetimi in več leti, ko je še životaril, je jasno kot beli dan. Tudi ni potrebno biti jasnovidci za napoved, da se bo pozitivni trend, ki ga Trst doživlja, nadaljeval in ni razloga, da bi vklopil vzvratno prestavo.
Še bomo črpali iz avtomobilskega besedišča. Na predvečer občinskih volitev je na mestu vprašanje, s katero brzino bo Trst zasledoval cilje in pripravljal prihodnost, ki bi ga – če mogoče čim prej – umaknila tudi z vrha lestvice, po demografski plati, najstarejših mest v državi. Z nizko prestavo in nizko hitrostjo, z inercijo, ki ne bo ovirala pozitivnega trenda, a ga niti ne spodbudila? Ali pa s pospeškom, brez bremen, katerih koli, najprej politično-ideoloških, povezanih tudi z etničnim konfliktom, zaradi katerih se je mesto desetletja utapljalo v negibnosti kljub prednostim, ki jih ima že samo zaradi geografske lege?
Objavili smo pogovore z desetimi kandidati, kolikor jih bo jutri in v ponedeljek tekmovalo za mesto tržaškega župana. Bralcu smo ponudili repertoar načrtov, predlogov, idej, pobožnih želja, poceni obljub. Bolj so seveda motivirani, da marsikaj napovedujejo in obljubljajo tisti, o katerih volilna aritmetika pravi, da tudi ko bi se zanje našel sedež v dvorani občinskega sveta, bo njihova vloga obrobna. S kakšno prestavo pa »vozijo« kandidati, ki jim pripisujemo možnost izvolitve?
Pogon dobrega politika in torej tudi župana je vizija – vizija razvoja, vizija mesta v prihodnosti, takšna vizija, ki rojeva dolgoročno strategijo. Iz pogovorov, ki smo ju na straneh Primorskega dnevnika objavili z vodilnima kandidatoma v županski tekmi, je domačnost z razvojnimi vizijami dokazal le eden izmed dveh. Drugi preprosteje pestuje kontinuiteto, računa na redno vzdrževanje že obstoječega, stavi na nesporno osebno karizmo. Toda v odgovorih ni bilo zaznati vizije-pogona, ne namena, da bi vklopil višjo prestavo. Prej nasprotno. Z zategnjeno ročno zavoro se ne da dirkati in zagotoviti mestu razpoznavno gospodarsko in družbeno vlogo v državi in srednjeevropskem prostoru. Z zategnjeno ročno zavoro je odgovoril na vprašanje o takšni čezmejni kooperaciji, ki bi šla dlje od čezmejnega prijateljstva. Na vprašanje o pomanjkljivi pozornosti za kraška rajona. In na vprašanje o pogojevanju nacionalistov v mestni upravi, zaradi česar je »slovenski vprašalnik« ostal brez jasnega odgovora o slovenskih javnih napisih v središču Trsta in rabi slovenščine v mestnem svetu. Tako da zasuka pri obravnavi Slovencev v mestu ni pričakovati, če bo obveljal status quo.
Morda pa je kazalnik, da se pripravljajo drugačni, boljši časi in da konservativna duša mesta popušča, že samo dejstvo, da so bili odgovori ostalih županskih kandidatov na »slovenski vprašalnik« – z eno vidnejšo izjemo – Slovencem naklonjeni. Zgovoren je tudi podatek o številu slovenskih kandidatov za mesto v občinskem svetu in rajonskih svetih, ki so se odzvali na povabilo, da se na straneh Primorskega dnevnika predstavijo. Naj bodo tudi sami dober razlog, da na volišču oddamo preferenco za slovenskega kandidata. Zato da bo slovenski Trst, ki razmišlja in deluje napredno in svetovljansko, še naprej zastopan v občinski palači.
Ko bodo v ponedeljek volilni izidi znani, pa bomo ugotavljali, če je Trst že danes sposoben preboja in višje prestave.
