Zmeda je popolna. To je vtis o stanju duha na goriški občini po zasedanju svetniške komisije na temo preureditve prometa na Korzu Italia. V komisiji je 19 svetovnikov iz prav tolikih skupin, kolikor jih premore politično balkaniziran občinski svet. V tolikšni razdrobljenosti izginja ne le jasna ločnica med večino in opozicijo, ampak niti ni zaznati politične vizije, na osnovi katere naj bi sprejemali odločitve. Navidez preprosta zadeva, kot je prehod iz dvosmernega na enosmerni promet na glavni mestni ulici, se je izrodila v kakofonično čvekanje, kjer se kopičijo osebni pogledi brez sledi načrta celovite ureditve mobilnosti.
Župan Rodolfo Ziberna je presenetil in si nakopal očitek pilatovstva, ko je z uvodno izjavo, da je agnostik, zatajil izbire lastne občinske uprave. Je mar mogoče, da župan nima stališča o zadevi, ki že mesece razdvaja politično srenjo in občane? Ziberna trdi, da se bo uprava podredila izbiram občanov, katerekoli že bodo. Toda katerim? Eni želijo kolesarsko stezo na cesti, drugi bi jo spravili med pešce in kavarniške mizice; eni želijo spet dvosmerni promet, drugi so zadovoljni z enosmernim; eni zahtevajo več parkirnih mest, drugi bi jih odstranili vsaj polovico; za ene je promet zdaj bolj tekoč in varen, za druge je nevarnejši in poln zastojev; eni so za omejitev hitrosti na 30 km/h, drugi bi želeli dirkališče. Vsi prisegajo na prometni načrt, vendar eni kot pretvezo za nekajletno vrnitev na prejšnji režim, drugi pa zato, da bi še bolj omejili avtomobilski promet in spodbujali premikanje peš ali s kolesom.
Izvirni greh v celotni zadevi je najbrž v njeni genezi. Preureditev na Korzu ni sad tehnično utemeljenih izbir, ki že 17 let čakajo v občinskih predalih v za časa župana Brancatija odobrenem, vendar potem neuresničenem in v vseh teh letih tudi neposodobljenem prometnem načrtu. Odločitev na Korzu je padla po sili razmer. Potem ko so na novo tlakovali stranske pasove, so pač morali poiskati novo rešitev za kolesarje, saj je deželno financiranje izrecno zahtevalo ureditev kolesarske steze. Obenem pa so na cesti želeli ohraniti tudi vsa prejšnja parkirna mesta, zato je prostora ostalo le še za enosmerni vozni pas. Skratka, da bi bil volk sit in koza cela, so uvedli le tisto minimalno novost, kolikor so jo bili primorani. S tem pa so povzročili več nezadovoljstva kot odobravanja.
Zadevo je dodatno zakompliciral predvolilni čas, saj so županovo šibkost izkoristili tako politični nasprotniki kot njegovi sopotniki, ki so se iz najrazličnejših razlogov politično oddaljili od njega. Veliko zainteresiranih mehov piha na žerjavico nezadovoljstva, pri tem pa je ureditev na Korzu le pretveza, na kateri se bijejo najrazličnejši politični interesi.
In vendar bi bilo dovolj pogledati v bližnjo Novo Gorico, kjer župan postopno uresničuje po Evropi že osvojeno načelo trajnostne mobilnosti, da je v urbanih središčih treba postaviti na vrh prioritetne lestvice po vrsti: pešce, kolesarje, javni prevoz in šele nato zasebni motoriziran promet. Dobro bi bilo, da bi se tudi v naši polovici bodoče evropske prestolnice kulture tako večina kot opozicija jasno opredelili, ali so za takšno ali pa za kako drugačno vizijo mobilnosti. Da bomo občani, ko bomo spet oddali svoje lističe v volilno skrinjico, vedeli, za katero vizijo glasujemo. Če sploh za kakšno ...