RASIZEM PRI NAS: Zgled za vse ostale

Končno. Nekaj se je premaknilo. Veseli me, da nismo (kot običajno) pometli vse skupaj pod preprogo, češ da ne bo dvignilo preveč prahu. Opogumili smo se in težavo rešili pokončno. Korajžno.

Po hudi rasistični epizodi na sobotni tekmi nogometne 1. amaterske lige v Doberdobu med Mladostjo in Zarjo je klub iz Doberdoba, ki ga vodi predsednik Nordio Gergolet (glavni za člansko ekipo je Claudio Cadez), zgledno ukrepal in prekinil sodelovanje z gradeškim trenerjem Maurom Pinattijem. S trenerjem sem se v ponedeljek popoldne pogovoril tudi osebno po telefonu. Priznal je, da je v trenutku jeze izustil rasistični protislovenski stavek (na račun spremljevalca Zarje), ki ga ne bi smel, ampak mu je zbežalo. Pinatti, ki nam je še povedal osebno zgodbo o maminih stranskih koreninah (po priimku je bila Krt) in kako so tudi njega nekoč kot otroka v Fossalonu imeli za »ščava«, je obenem potrdil, da dobro ve, v katerem društvu in okolju deluje ter da pričakuje ostre ukrepe. Verjamem, da tudi na drugi strani (pri Zarji), niso uporabljali uglajenega besedičenja. Pinatti pa je prekoračil mejo. In je plačal davek.

Mladost je ukrepala. In že podatek, da je ukrepala, je hvalevreden, saj to ni samo po sebi umevno. Zelo malo je primerov, morda jih naštejemo na prstih ene roke, ko so klubi ukrepali na podoben način in prekinili sodelovanje s trenerjem ali nogometašem. In rasističnih primerov znotraj slovenskih klubov je bilo veliko. Pa ne samo proti Slovencem. Tudi na račun temnopoltih nogometašev. Ko se je zgodilo, so nam predstavniki nekaterih slovenskih klubov povedali, da so se pač po dogodku pogovorili s »krivcem«, slednji se je pokesal, opravičil in konec zgodbe. Ampak to je le pometanje pod preprogo. Ni reševanje težav.

Mladost je lahko zgled ostalim. Slovenska društva v Italiji nimajo samo športnega poslanstva. Prav toliko pomemben je tudi narodnostni, socialni in družbeni element. In zaradi tega bi morali tudi v slovenskih klubih vzgajati otroke v protirasističnem duhu, pa ne samo: podpirati bi morali sožitje, strpnost in fair play. Vse to je pri vzgoji še bolj pomembno kot taktična postavitev oziroma žongliranje.

Zanima me, kako slovenski klubi izbirajo trenerje in nogometaše. Vem, da skušajo izbrati najboljše in najbolj pripravljene. Eden od pogojev pa bi moral vseeno biti, kako se človek obnaša. Pravzaprav, če že ne ve, bi ga morali seznaniti, kam prihaja in katere so smernice kluba. Žal v večini primerov ni tako.