Več razlogov je, da na referendumu podpremo zmanjšanje števila parlamentarcev. Teh razlogov je približno toliko, kot je argumentov, da glasujemo proti.
Nič novega. Referendumi pač niso običajne volitve, kjer je glasovnica podobna slikarjevi paleti: barv je več, izbereš tisto, ki ti najbolj ustreza. Ne, 20. in 21. septembra odtenki ne pridejo v poštev: za ali proti.
Tema tudi ni taka, da bi zarezala v naša etična prepričanja. Ne sprašujejo nas, na primer, o splavu. Niti o jedrski energiji. Tu je vprašanje tako, da ni delitve levo-desno. Sprašujejo nas, ali bi hoteli imeti 600 parlamentarcev namesto 945.
Glede na učinek, ki ga ima zmanjšanje parlamenta na naš vsakdan, je dilema primerljiva tisti, ki jo v pesmi Frizerska narodna opisuje Zoran Predin. Koljejo se frizure: Bredi pričesko nosi po sredi, Fani bolj postrani.
No, obstaja seveda tretja možnost (spet govorimo o referendumu, ne o pričeskah). Na njo je opozoril nekdanji predsednik ustavnega sodišča Gustavo Zagrebelsky, ki se je primerjal z Buridanovim oslom: pogledaš v levo in vidiš kup sena, pogledaš v desno in vidiš enak kup sena. Zato ti je vseeno.
A gre za spremembo ustave, zato nam ne sme biti vseeno. Prebuditi bi morali državljanski čut v sebi in brskati za argumenti.
No, a prav tu je težava tega referenduma. Velika večina medijev – zlasti časopisov – je že davno zavzela stališče in ga ponuja brez kritične distance. Naslovnice so bolj navijaški bilteni kot pa servis za javnost.
Še slabše, pričakovano, je v politiki. Nasprotniki in zagovorniki prodajajo argumente in z njimi tudi pretiravanja ali laži.
Nasprotniki skrčenja parlamenta opozarjajo na nevarnost, da bi bili od senata in poslanske zbornice odrezane manjše stranke in predstavniki manjšin. Ni nujno. Kdo lahko pride v parlament, piše v volilnem zakonu. Število sedežev v parlamentu ni ključno.
Zagovorniki zmanjšanja pa so najprej govorili o prihranku, a se je izkazalo, da bo – če bo reforma potrjena – razmeroma majhen. Zdaj razlagajo, da bo parlament učinkovitejši. Hm, bolj pametno bi bilo ukiniti dvodomni sistem, v katerem se postopki podvajajo.
Polresničnih trditev, ki jih servirata oba tabora, je še cel kup. A kaj bi jih naštevali. V osnovi je tako, kot poje Predin v pesmi o Bredi in Fani: »Pridno brusita jezika, ko nam glavo pereta ...«