V Abrucih je v nedeljo, 10. februarja, glasovalo le dobrih 600 tisoč volivcev, malo več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Pomen volilnih premikov je zato relativen, nekateri trendi so pa kljub temu jasni in dokaj izraziti.
Zmagala je desnica. Ne desna sredina, saj imajo v koaliciji centristi le še obrobno vlogo. Za predsednika je bil izvoljen postfašist iz stranke Fratelli d’Italia, še pomenljivejši pa je uspeh Salvinijeve prav tako skrajno desne Lige, ki je v tej deželi prejela še do pred kratkim nepojmljivih 27,5 odstotka glasov. Berlusconijevi somišljeniki vse bolj skakajo na trenutno zmagoviti Salvinijev voz, politična os koalicije se vse bolj preveša v desno.
Leva sredina si je z uglednim kandidatom, še bolj pa s taktično uspešno predložitvijo 8 list in množice kandidatov za deželni svet, ki so lovili konsenz, priborila dobrih 31 odstotkov glasov. Dober rezultat v teh časih. To pa ne velja za Demokratsko stranko, ki je pristala na pičlih 11 odstotkih.
Največji poraženec pa je Gibanje 5 zvezd, ki je od lanskih parlamentarnih volitev izgubilo polovico glasov in zdrknilo s 40 na 20 odstotkov. Dejstvo, da na lokalnih volitvah vedno beležijo slabše izide kot na državnih in da jih nastop z eno samo listo oškoduje v primerjavi s koalicijami številnejših list, je le skromna uteha. Lucidno je izid ocenila senatorka Elena Fattori, ki je že dalj časa kritična do vodje gibanja Di Maia. »Premik na desno se nam ni obrestoval. Preveč smo se podredili Salviniju, njegovi propagandi in načinu komuniciranja. Volivci so raje izbrali original,« je dejala.
Komentatorji se sprašujejo, ali bo Liga zdaj izkoristila veter v jadra, zrušila vlado in sama prevzela oblast. Salvini je včeraj to odločno zanikal. Za zdaj se mu to nei izplača, saj ve, da bo zdaj v koaliciji še močnejši. Z izsiljevanjem G5Z bo najbrž v senatu dosegel imuniteto pred sodnim pregonom v aferi Diciotti. S tem bi bil postavljen nad zakone, tako kot nekoč absolutistični monarhi. Kdo bo tedaj sposoben brzdati njegov avtoritarizem?