SLOVENIJA: O vodi in klasi

Klasa ni voda, duhovičijo zamejci, ko želijo prenesti italijansko reklo o tem, da odlike ne pridejo same od sebe. Treba si jih je pridelati.

To o klasi in vodi je zdaj še kako aktualno. Treba bo prebrati naslednjih nekaj dolgočasnih vrstic, da razumete poanto. Hkrati so te naslednje dolgočasne vrstice ključne za odgovor na vprašanje, zakaj bi nas, ki živimo v Italiji, na Portugalskem ali v Estoniji, moralo zanimati nedeljsko glasovanje v Sloveniji.

Dolgočasna razlaga: volivci odločajo, ali se strinjajo s spremembo Zakona o vodah. Volilni dan je sicer nedelja, ko bo tudi znan izid, a predčasno glasovanje se je začelo včeraj. Spremembo zakona, ki urejuje upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, je marca izglasoval slovenski parlament. A nasprotniki spremembe so maja vložili 40.000 podpisov z zahtevo po razpisu referenduma. Če bo večina udeležencev referenduma obkrožila »proti«, in če bo nasprotnih glasov vsaj 340.000 – petina vseh volilnih upravičencev – bo sprememba zakona zavrnjena in zakon bo ostal tak, kot je bil doslej.

Kot ob mnogih referendumih lahko tehtamo argumente podpornikov in nasprotnikov. Če zelo strnemo: vladne stranke SDS, NSI in SMC pravijo, da z njihovo novelo zakona v Sloveniji ne bo več mogoče graditi industrijskih objektov ob vodah. Kar je res. Nasprotniki spremembe – civilnodružbene organizacije in opozicijske stranke – pa pravilno opozarjajo, da sprememba zakona odpira možnost gradnje, recimo, velikih hotelov tik ob jezerih, rekah ali morju.

Kot se večkrat zgodi ob referendumu, se v razpravo o vsebini predlaganega zakona pomešajo druge teme, druge konfrontacije. Zaradi trenutnih razmer v Sloveniji je ta referendum, hočeš nočeš, tudi način, da se vladi Janeza Janše sporoči, da večina volivcev njenih ukrepov ne podpira.

Nasprotovanje Janši se je doslej izrazilo zlasti v obliki shodov v prestolnici. Nekateri so bili res množični, na njih so vzklikali, da vlada lomasti po demokraciji in njenih institucijah. Huda obtožba je odmevala tudi v evropskih institucijah.

V nedeljo bomo zato izvedeli, ali je ta skrb, ki jo izražajo med protesti, le kaprica »radical chic« Ljubljančanov in salonske levice ali če je zaskrbljenost razširjen občutek v Sloveniji. Če bo, recimo, v nedeljo krepko več ljudi v kolonah za morje kot pa na voliščih, bo to povedno. Razumeli bomo, da so protesti proti Janši množični, a da navsezadnje z demokracijo v državi še ni tako hudo, da bi se bilo treba odpovedati sončenju in kopanju.

Nedeljski referendum, navidezno le eden od mnogih v slovenskem nizu, bo tudi sporočilo Evropski uniji. Če bo dosti ljudi glasovalo proti zakonu, ki ga zagovarja vlada, bo to pomenilo: ej, v članici EU, predsedujoči povrhu, imamo problem in ljudstvo se upira. Če bo udeležba skromna, bo sporočilo naslednje: no ja, ko smo na shodih svarili pred nevarnostjo fašizma, nismo mislili čisto zares.

Počakajmo. Referendum o vodi bo povedal, kakšne klase je opozicija vladi.