Bilo je ob priložnosti vpisovanja v prvi letnik vrtcev in šol leta 2015: takrat je tako vaško kot širšo javnost presunil podatek, da v prvi razred Osnovne šole Primoža Trubarja - Karla Destovnika-Kajuha v Bazovici ni bilo niti enega vpisa. Šola je ostala brez prvega razreda, vendar ne osebje ne starši niso obupali, nasprotno: vsi skupaj so si zavihali rokave in poskrbeli za pestro in raznoliko vzgojno-izobraževalno ponudbo. Na rezultate ni bilo treba dolgo čakati: v naslednjem šolskem letu je bilo v prvem razredu 12 učencev, število vseh otrok na šoli pa se je od nekdanjih 16, kar je predstavljalo že alarmni zvonec za sam obstoj ustanove, povzpelo na 37, kolikor jih v letošnjem šolskem letu šteje bazovska šola.
Tolikšno prizadevanje za rast in razvoj edine šole na tistem območju (kot znano, je šola v Gropadi že zdavnaj zaprla svoja vrata) bi veljalo primerno nagraditi oziroma poplačati.
Na primer s tem, da bi imeli učenci na voljo šolsko stavbo, vredno tega imena, kar pa za poslopje, v katero pet dni na teden zahaja 37 otrok iz Bazovice, a tudi iz drugih krajev, nikakor ni mogoče reči. Dovolj je pogledati na žlebove (pravzaprav na tisto, kar je od njih ostalo), da te naravnost zaboli srce. Pristojni organi so s tem v zvezi prejeli že več opozoril, pravega odgovora na zahteve tistih, ki šolo dnevno obiskujejo in z njo živijo, pa ni bilo. Medtem so notranje stene prepleskali kar starši sami.
Za prihodnost šole so torej izkazali zanimanje in zavzetost tako osebje kot starši in krajevna skupnost, na potezi je zdaj občinska uprava.