Četrtek, 11 april 2024
Iskanje

VOLILNI ZAKON: Za manjšino malo ali nič

Rim |
11. jan. 2020 | 11:53
    Dark Theme

    Res je, da se je parlamentarni postopek šele začel, predlog novega volilnega zakona predsednika poslanske ustavne komisije Giuseppeja Brescie pa je za slovensko manjšino zelo slabo izhodišče. Nihče ni pričakoval velikih novosti, to kar nam ponuja ugledni predstavnik Gibanja 5 zvezd pa je zelo daleč tudi od najbolj minimalnih (ali realističnih) pričakovanj Slovencev. Skratka, precej manj od volilnega zakona iz leta 1993 (t.i. mattarellum), ki je bil v danih političnih pogojih najbolj naklonjen manjšini. Poslanec Brescia je kot vsi predhodniki, ki so pisali volilne zakone – med njimi Tržačan Ettore Rosato – vsaj na papirju prepričan, da bi lahko slovenska lista v FJK presegla 15-odstotni prag in tako izvolila poslanko ali poslanca. Čista utopija ali, če smo iskreni, delanje norca iz manjšine, za katero je ta cilj, kot vemo, nedosegljiv.

    Določilo velja za vse zakonsko priznane jezikovne manjšine, dejansko pa le za slovensko, saj so Južni Tirolci in Francozi v Dolini Aosta drugače zaščiteni. Prvi so večinsko prebivalstvo v bocenski pokrajini in ne potrebujejo nobenega volilnega praga, ki bi tam kvečjemu veljal lahko za italijansko govoreče prebivalstvo; Aosta pa ima po ustavi pravico do enega senatorja in enega poslanca, čeprav ni nikjer zapisano, da morata biti parlamentarca pripadnika francoske skupnosti. Tudi člen o volilnih okrožjih je za Slovence zelo splošen in neobvezujoč, sicer v sozvočju z veljavnim volilnim zakonom.

    Kot rečeno, smo šele na začetku, zato bi bila vsakršna napoved o tem, kakšna bo v resnici nova volilna zakonodaja zelo prenagljena. Manjšina, kot se je dogajalo s krčenjem števila parlamentarcev, nima veliko manevrskega prostora, a nekaj ga vendarle ima, zato ga velja čim bolj razsodno izkoristiti. Na potezi so vsekakor predvsem stranke, v prvi vrsti tiste, ki so naklonjene manjšini in torej slovenskemu parlamentarcu.

    Slovenci v zadnjih letih nimamo ravno sreče z volilnimi pravili, vseeno pa smo tako ali drugače vedno izvolili svoje predstavnike v Rimu. Na zadnjih volitvah leta 2018 za las in zaradi spleta okoliščin, na katere pa se ne moremo več naslanjati.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani