VOLITVE: Mozaik različnosti

Vodilni predstavniki političnih skupin ljudske stranke, socialistov, liberalcev in zelenih v Evropskem parlamentu so že dan po volitvah začeli pogovore za oblikovanje razširjene parlamentarne večine, ki je ljudska stranka in socialisti, gonilni sili povojne evropske integracije, ne morejo več sestaviti sami kot do zdaj. Kljub uspehu v nekaterih državah predstavljajo suverenisti in deklarirani skrajni desničarji le desetino vseh poslancev, vsi evroskeptiki pa 170 od skupno 751 poslancev. V Strasbourgu bo njihova beseda, kot tudi beseda levice in neopredeljenih, komaj slišna. Italijanski vladni stranki bosta v novem parlamentu še naprej v opoziciji.

A večina izmed tistih, ki so v nedeljo spustili listič v volilno skrinjico, ni razmišljala o parlamentarni kombinatoriki v Strasbourgu, temveč o razmerah doma. Nastal je tako mozaik, ki odslikava različnost stanja v posameznih državah. Rezultat je popolna razdrobljenost sil, kar napeljuje k misli, da bo sicer nujno reformo evropskih politik zelo težko udejanjiti. Razlike v pogledih na Evropo so med vladami posameznih držav zelo velike.

Prihodnja Evropska komisija bo morala resno upoštevati tudi izid v Italiji, ki je tretja največja ekonomija na celini. Salvini je z Di Maiom opravil kot Wellington z Napoleonom v Waterlooju. Bolj kot odstotki, ki so odvisni od udeležbe, vse pove število volivcev.

Liga je v enem letu pridobila 3,5 milijona volivcev, Gibanje 5 zvez pa jih je izgubilo 6,2 milijona. Demokratska stranka svojih volivcev spet ni mobilizirala. Podprlo jo je še nekaj deset tisoč manj ljudi kot lani. Zgolj z geslom »zaustavimo desnico!«, ne more priti (več) daleč. Razlogov za veselje nima.

Predvolilno merjenje moči v Italiji je torej dobilo epilog z jasnim zmagovalcem in jasnim poražencem. Čeprav ostaja razmerje sil v rimskem parlamentu nespremenjeno, so škarje in platno zdaj v rokah Lige. Salvini je vladnemu partnerju, ki ga je med volilno kampanjo napadal s težkim orožjem, milostljivo že ponudil roko sprave, a mu pod nos hkrati pomolil seznam (svojih) nadaljnjih vladnih prioritet, ki so za volivce očitno bolj všečne, stvarne in jasne od prioritet Gibanja. Za Di Maia je objem s Salvinijem »smrten«, a vprašanje je, ali sploh ima alternativo. Dvoglave vlade, kot smo jo poznali doslej, ni več.